Pyrénées-Atlantiques
Pyrénées-Atlantiques (64) | |
---|---|
Regija | Nova Akvitanija |
Prefektura | Pau |
Podprefektura(e) | Bayonne Oloron-Sainte-Marie |
Prebivalstvo | 600 018 (1999) |
Gostota prebivalstva | 78 /km² |
Površina | 7 645 km² |
Okrožja | 3 |
Kantoni | 52 |
Komune | 547 |
Predsednik generalnega sveta |
Jean-Jacques Lasserre |
Pyrénées-Atlantiques (baskovsko Pirinio-Atlantiarrak ali Pirinio-Atlantikoak, okcitansko Pirenèus-Atlantics, oznaka 64) je francoski departma ob Biskajskem zalivu na meji s Španijo, imenovan po Pirenejih in Atlantskem oceanu. Nahaja se v regiji Nova Akvitanija.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prvotni departma Basse-Pyrénées je bil ustanovljen v času francoske revolucije 4. marca 1790 iz delov nekdanjih provinc Béarn, Gaskonje in treh baskovskih provinc Labourd, Basse-Navarre in Soule. Sedanje ime nosi od 10. oktobra 1969.
Upravna delitev
[uredi | uredi kodo]Geografija
[uredi | uredi kodo]Pyrénées-Atlantiques (Pireneji-Atlantik) ležijo na jugu regije Nova Akvitanija ob Biskajskem zalivu. Na severu meji na departma Landes, na vzhodu na departmaja regije Jug-Pireneji Gers in Visoki Pireneji, na jugu pa jo reka Bidasoa ločuje od španske province Guipúzcoa.