Demerara (kolonija)
kolonija Demerari (1745-1803) kolonija Demerara (1803-1812) okraj Demerara (1838-1958) Demerara | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1745-1812 1838-1958 | |||||||||
 .svg) Flag (1627-1792) Flag (1803-1812) | |||||||||
 Kolonija Demerara leta 1759 (Opomba: ta zemljevid ima vzhod na vrhu.) See here for its exact location (6° 48' N 58° 10' W). | |||||||||
| Status |
| ||||||||
| Glavno mesto | Utrdba Zeelandija (1745–1755) Borsselen (1755–1782) Stabroek (1782–1815) | ||||||||
| Skupni jeziki | nizozemščina, angleščina, gvajanska kreolščina, gvajanska hindujščina, tamilščina, južnoazijski jeziki, afriški jeziki, Akavajo, makuščina, vajvaj, aravakanščina, patamona, varau, karibščina, portugalščina, španščina, francoščina, kitajščina | ||||||||
| Religija | krščanstvo, hinduizem, islam, judaizem, afro-ameriške religije, tradicionalne afriške religije, avtohtone religije | ||||||||
| Zgodovina | |||||||||
• ustanovljena kot kolonija Nizozemske zahodnoindijske družbe | 18. oktober 1745 | ||||||||
| 24–27 februarja 1781 | |||||||||
| 22. januar 1782 | |||||||||
| 1783 | |||||||||
• kolonija Republika Nizozemska | 1. januar 1792 | ||||||||
| 27. marec 1802 | |||||||||
• združena z Esekvibom in oblikovanje Demerara-Esekvibo | 28. april 1812 | ||||||||
| 20. november 1815 | |||||||||
• Demerara-Esekvibo se združi z Berbisom in postane Britanska Gvajana | 21. julij 1831 | ||||||||
• okrožje Demerara | 1838 | ||||||||
• združena v novo gvajansko regijo | 1958 | ||||||||
| Valuta | španski dolar, nizozemski gulden, dolar Britanske Gvajane, britanski zahodnoindijski dolar | ||||||||
| |||||||||
| Danes del | Gvajana | ||||||||
| |||||||||
(1830s).jpg)
Demerara (nizozemsko Demerary,[ˌdeːməˈraːri]) je zgodovinska regija v Gvajanah, na severni obali Južne Amerike, zdaj del države Gvajana. Med letoma 1745 in 1792 je bila kolonija Nizozemske zahodnoindijske družbe in od leta 1792 do 1815 kolonija Nizozemske države. Leta 1812 so jo prevzeli Britanci in združili z Esekvibom. Uradno je postala britanska kolonija leta 1815, dokler se Demerara-Esekvibo ni leta 1831 združil z Berbisem v kolonijo Britansko Gvajano. Leta 1838 je do leta 1958 postala okrožje Britanske Gvajane. Leta 1966 se je Britanska Gvajana osamosvojila kot Gvajana, leta 1970 pa je postala republika kot Kooperativna republika Gvajana. Nahaja se okoli spodnjega toka reke Demerara, njeno glavno naselje pa je bil Georgetown.
Ime "Demerara" izhaja iz različice aravaške besede "Immenary" ali "Dumaruni", kar pomeni "reka črkovnega lesa " (les drevesa Brosimum guianense ). [1] Sladkor Demerara je tako imenovan, ker je izviral iz polj sladkornega trsa v koloniji Demerara.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Demerara je bila prvič omenjena leta 1691 kot trgovska postaja.[2] 18. oktobra 1745 je bila Demerara ustanovljena kot ločena kolonija, čeprav se je nahajala na nenaseljenem delu Esekviba, ker so se tam želeli naseliti ljudje iz province Holandije, Esekvibo pa je bil del Zeelandije.[3] V ustanovnih dokumentih je bilo omenjeno, da morajo kolonisti živeti v miru z indijanskim prebivalstvom in spoštovati njihova ozemlja, ker so se skupaj s kolonijo Esekvibo borili proti francoskim zasebnikom in jih pomagali pregnati. Ameriški Indijanci so veljali za svobodne ljudi in jih niso smeli zasužnjiti.[4]
Prvi plantažer je bil Andries Pieterse, ki je že imel plantažo v Esekvibu. Pol leta kasneje je bilo 18 velikih plantaž sladkorja in 50 manjših plantaž.[5] Kolonijo je sprva iz Utrdbet Zeelandije upravljal Laurens Storm van s Gravesande, guverner Esekviba. Leta 1750 je svojega sina Jonathana imenoval za poveljnika Demerare.[6]
Demerara je hitro rasla[7] in privabila številne angleške plantažerje.[8] Nizozemska zahodnoindijska družba, ki je imela monopol nad trgovino s sužnji, jih ni mogla dobaviti, kar je povzročilo nezakonito tihotapljenje iz angleških kolonij.[9]
Leta 1755 je Gedney Clarke, barbadoški trgovec in lastnik plantaž,[10] zahteval politično zastopstvo,[11] zato je bila uprava prestavljena na otok Borsselen,[8] 32 km navzgor blizu plantaže Soesdyke, ki je bila v lasti poveljnika Demerare.[12] Odločitev je bila kritizirana, ker je bilo otok težko braniti, [13] plantažerji pa so začeli graditi hiše okoli stražarske postaje blizu izliva reke. To naselje je kasneje postalo znano kot Stabroek in leta 1782 glavno mesto kolonije.[14] Mesto se je leta 1812 preimenovalo v Georgetown.[15]
Leta 1763 je v sosednji koloniji Berbis prišlo do upora sužnjev. Guverner van 's Gravesande je sklenil zavezništvo z indijanskimi plemeni Aravak, Kalina, Varao in Akavajo[16], [17] in preprečil, da bi se upor razširil na Demeraro in Esekibo.[8] 50 vojakov iz Demarare je bilo poslanih v Berbis kot pomoč.[18] Upori sužnjev so bili vir zaskrbljenosti: v pismu Frideriku Velikemu, pruskemu kralju iz leta 1767, katerega namen je bil promovirati kolonijo za nemške plantažerje, je bila dodana zahteva za 100 vojakov.[19]
Leta 1780 je bilo v Demerari skoraj 200 plantaž v primerjavi s 129 v Esekvibu.[20] Demerara je postala uspešnejša kolonija od Esekiba.[18] [8] Tekmovanje med kolonijami je povzročilo ustanovitev združenega policijskega sodišča v Utrdbi Zeelandiji.[21] Večina belega prebivalstva kolonije so bili angleški [8] in škotski [22][23] plantažerji.
Osvajanje in ponovno osvajanje
[uredi | uredi kodo]Leta 1781 je ameriška revolucija spodbudila Nizozemsko republiko, da se je pridružila Bourbonski strani proti Britancem, velika flota pod poveljstvom admirala lorda Rodneyja je bila poslana v Zahodno Indijo in po nekaj posegih na Karibskih otokih je bila izločena eskadrilja, katere namen je bil zavzeti koloniji Esekibo in Demeraro, kar je tudi bilo doseženo[24] brez boja.[25] [26] Prejšnje leto je kolonija pridelala 10.000 funtov sladkorja, 5.000.000 funtov kave in 800.000 funtov bombaža.[26]
Leta 1782 so Francozi prevzeli celotno nizozemsko naselbino in prisilili gevernerja Roberta Kingstona, da se je predal.[27] Mnenja nizozemskih časopisov so bila različna. Leeuwarder Courant je to označil za izgubo našega Demerarija, [28] medtem ko je Hollandsche historische courant to opisal kot prijetno ponovno osvajanje.[29] Pariški mir, ki se je zgodil leta 1783, je ta ozemlja vrnil Nizozemcem.[30]
Britanci so leta 1796 ponovno zavzeli Demeraro, Esekibo in Berbis.[23] S kolonijo je bil sklenjen dogovor: vsi zakoni in običaji so lahko ostali, državljani pa so bili enakovredni britanskim podanikom. Vsak vladni uradnik, ki je prisegel zvestobo britanski kroni, je lahko ostal na funkciji.[23] Kolonijo so vrnili Nizozemcem leta 1802 v skladu s pogoji Amienskega miru[31], vendar so jo leto kasneje ponovno prevzeli pod nadzor.[31]
28. aprila 1812[32] so Britanci združili koloniji Demerara in Esekibo v kolonijo Demerara-Esekibo.[31] 13. avgusta 1814 sta bili prepuščeni Veliki Britaniji. 20. novembra 1815 je Nizozemska ratificirala sporazum. [33]
Upor sužnjev
[uredi | uredi kodo]Veliki upori sužnjev so izbruhnili v Zahodni Demerari leta 1795 in na vzhodni obali Demerare leta 1823.[34] Čeprav so bili ti upori zlahka in krvavo zatrti, so po mnenju Winstona McGowana morda dolgoročno vplivali na odpravo suženjstva.
Razpustitev
[uredi | uredi kodo]21. julija 1831 se je Demerara-Esekibo združil z Berbisem v Britansko Gvajano, zdaj Gvajana.[35] Leta 1838 je Demerara postala eno od treh okrožij Gvajane, drugi dve sta bili Berbis in Esekibo.[36] Leta 1958 je bilo okrožje ukinjeno, ko je bila Gvajana razdeljena na okrožja. Zgodovinska Demerara je bila razdeljena leta 1958 [37] in je del gvajanskih upravnih regij Demerara-Mahaica, Essequibo Islands-West Demerara in Upper Demerara-Berbice.[36]
Poveljniki Demerare
[uredi | uredi kodo]- Jonathan Samuel Storm van's Gravesande (†1761) (1750–1761) [38]
- Laurens Lodewijk van Bercheijk (†1765) (1761–1765)
- Jan Cornelis van den Heuvel (1765–1770)
- Paulus van Schuylenburgh (1772–1781)
- Antony Beaujon (22. april 1796 – 27. marec 1802)
Guvernerji Demerare
[uredi | uredi kodo]- Robert Kingston (27. februar 1781 – 1782)
- Louis Antoine Dazemard de Lusignan (1782)
- Armand Guy Simon de Coëtnempren, grof de Kersaint (*1742 – †1793) (1782)
- Georges Manganon de la Perrière (1783–1784)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Zgodovina Gvajane
- Bankovci Demerarija in Esekiba
- Pierre Louis de Saffon
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Benn, Brindley H. (30. junij 1962). »Guyana the Name«. Thunder. Georgetown, Guyana. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2008.
- ↑ Storm van 's Gravesande & Villiers 1920, str. 38.
- ↑ Hartsinck 1770, str. ;267–268.
- ↑ Hartsinck 1770, str. 270.
- ↑ Netscher 1888, str. 116.
- ↑ Storm van 's Gravesande & Villiers 1920, str. 40.
- ↑ Storm van 's Gravesande & Villiers 1920, str. 39.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 »Establishment of Demerara«. Guyana Times International. Pridobljeno 11. avgusta 2020.
- ↑ Netscher 1888, str. 128.
- ↑ »The Rise and Fall of a Barbados Merchant«. Washington Papers. Pridobljeno 12. avgusta 2020.
- ↑ Storm van 's Gravesande & Villiers 1920, str. 40, .
- ↑ »The Wonderful Demerara River«. Guyanese Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. januarja 2023. Pridobljeno 12. avgusta 2020.
- ↑ Netscher 1888, str. 186.
- ↑ Netscher 1888, str. 149.
- ↑ Netscher 1888, str. 310.
- ↑ Storm van 's Gravesande & Villiers 1920, str. ;235–236.
- ↑ Esther Baakman. »Their power has been broken, the danger has passed." Dutch newspaper coverage of the Berbice slave revolt, 1763«. doi:10.18352/emlc.61. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2020. Pridobljeno 13. avgusta 2020.
{{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal=(pomoč) - ↑ 18,0 18,1 Netscher 1888, str. 144.
- ↑ Storm van 's Gravesande & Villiers 1920, str. 311.
- ↑ Netscher 1888, str. ;149–150.
- ↑ Netscher 1888, str. 143.
- ↑ »How Scotland erased Guyana from its past«. The Guardian. Pridobljeno 12. avgusta 2020.
- ↑ 23,0 23,1 23,2 A.N. Paasman (1984). »Reinhart: Nederlandse literatuur en slavernij ten tijde van de Verlichting«. Digital Library for Dutch Literature. Pridobljeno 10. avgusta 2020.
- ↑ Hadden 2009, str. 64.
- ↑ Netscher 1888, str. 150.
- ↑ 26,0 26,1 »Middelburgsche courant«. Middelburgsche courant via Delpher (v nizozemščini). 1. maj 1781. Pridobljeno 13. avgusta 2020.
- ↑ Dalton 1855, str. 239.
- ↑ »Leeuwarder Courant«. Leeuwarder Courant via Delpher (v nizozemščini). 23. marec 1782. Pridobljeno 13. avgusta 2020.
- ↑ »Vrankrijk«. Hollandsche historische courant via Delpher (v nizozemščini). 27. april 1782. Pridobljeno 13. avgusta 2020.
- ↑ Edler 2001
- ↑ 31,0 31,1 31,2 Schomburgk 1840, str. 86.
- ↑ Netscher 1888, str. 290.
- ↑ »Berbice«. British Empire. Pridobljeno 7. avgusta 2020.
- ↑ McGowan, Winston (2000). »The distinctive features of the 1823 Demerara slave rebellion«. Starbroeck News. Pridobljeno 15. avgusta 2017.
- ↑ »37. The Beginning of British Guiana«. Guyana.org. Pridobljeno 7. avgusta 2020.
- ↑ 36,0 36,1 Regions of Guyana at Statoids.com. Updated 20 June 2011. Retrieved 20 March 2013.
- ↑ »ADMIN REGIONS DETAILED – GUYANA LANDS AND SURVEYS COMMISSION'S FACT PAGE ON GUYANA« (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2021. Pridobljeno 16. marca 2021.
- ↑ P.J. Blok & P.C. Molhuysen (1927). »Nieuw Nederlandsch biografisch woordenboek. Deel 7«. Digital Library for Dutch Literature (v nizozemščini). Pridobljeno 14. avgusta 2020.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- da Costa, Emilia Viotti. Crowns of Glory, Tears of Blood (1994). scholarly study of the Demerara slave rebellion of 1823.
- Dalton, Henry G (1855). The History of British Guiana: Comprising a General Description of the Colony: A narrative of some of the principal events from the earliest period of products and natural history. London: Longman, Brown, Green, and Longmans.
- Edler, F. (2001) [1911], The Dutch Republic and The American Revolution, Honolulu, Hawaii: University Press of the Pacific, ISBN 0-89875-269-8
- Hadden, James (2009). Hadden's Journal and Orderly Books. Applewood. ISBN 978-1-4290-1685-8.
- Hartsinck, J.J. (1770), Beschryving van Guiana, of de wilde kust in Zuid-America, Amsterdam: Gerrit Tielenburg
- Netscher, Pieter Marinus (1888). Geschiedenis van de koloniën Essequebo, Demerary en Berbice, van de vestiging der Nederlanders aldaar tot op onzen tijd (v nizozemščini). The Hague: Martinus Nijhoff.
- Oostindie, Gert. "‘British Capital, Industry and Perseverance’ versus Dutch ‘Old School’? The Dutch Atlantic and the Takeover of Berbice, Demerara and Essequibo, 1750-1815" BMGN: Low Countries Historical Review (2012) 127#4 pp 28–55.
- Schomburgk, Sir Robert H. (1840). A Description of British Guiana, Geographical and Statistical: Exhibiting Its Resources and Capabilities. London: Simpkin, Marshall and Co. ISBN 978-0714619491.
- Sheridan, Richard B. "The condition of the slaves on the sugar plantations of Sir John Gladstone in the colony of Demerara, 1812-49." New West Indian Guide/Nieuwe West-Indische Gids 76#3-4 (2002): 243-269.
- St Pierre, Maurice. "The 1823 Guyana Slave Rebellion: A Collective Action Reconsideration." Journal of Caribbean History 41#1/2 (2007): 142.
- Storm van 's Gravesande, Laurens; Villiers, J.A.J. de (1920). Storm van 's Gravesande: zijn werk en zijn leven uit zijne brieven opgebouwd (v nizozemščini). The Hague: Nijhoff.
