Argentina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Argentinska republika[1]
República Argentina  (v španščini)
Zastava Argentine Grb  Argentine
GesloEn unión y libertad
»V zvezi in svobodi«
HimnaHimno Nacional Argentino

Lega Argentine
Ortografska projekcija Argentine, vključujoč (svetlo zeleno) argentinske ozemeljske zahteve na Antarktiki, Falklandske otoke (Malvine) ter Južno Georgio in Južne Sandwicheve otoke.
Glavno mesto
(in največje mesto)
Buenos Aires
34°36′S, 58°23′W
Uradni jeziki španščina
Etnične skupine  86,4 % Evropejcev (večinoma Italijanov in Špancev), 8 % Mesticev, 4 % Arabcev, Judov in vzhodnoazijcev, 1.6 % Amerindijcev [2][3]
Upravljanje Federalna predsedniška republika
 -  Predsednik Mauricio Macri
 -  Podpredsednik Gabriela Michetti
 -  Predsednik vrhovnega sodišča Ricardo Lorenzetti
Osamosvojitev izpod Španije 
 -  majska revolucija: 25. maj 1810 
 -  razglašena: 9. julij 1816 
Površina
 -  skupaj: 2,766,890 km² (8.
 -  voda (%): 1,1
Prebivalstvo
 -  ocena 2010: 40.091.359[4] (32.)
 -  štetje 2001: 36.260.130 
 -  gostota: 14.49/km² (207.)
BDP (PKM) ocena 2010
 -  skupaj: 642.400 milijarde USD[5] (22.)
 -  na prebivalca: 15.854 USD[5] (51.)
BDP (nominalno) ocena 2010
 -  skupaj: 370,300 milijarde USD[5] (27.)
 -  na prebivalca: 9.138 USD[5] (62.)
Gini (2010) 41.4[6] (visok
HDI (2010) Rast 0,775[7] (visok) (46.)
Valuta Peso (ARS)
Časovni pas ART (UTC-3)
Vrhnja domena (TLD) .ar
Klicna koda ++54

Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom. Na vzhodu meji na Urugvaj in Brazilijo, na severu na Paragvaj in Bolivijo ter na zahodu na Čile. Z 2.791.810 km² površine je druga največja država v Južni Ameriki in osma na svetu. Uradni jezik je španščina.

Argentina zahteva tudi Falklandske otoke (Islas Malvinas, 12.173 km²), Južno Georgio in Južne Sandwicheve otoke (3,903 km²) ter del Antarktike med 25° Z in 74° Z (965.314 km², 1.461.597 km² z ledeno površino) kot del province Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur.

Argentina je dobila svoje ime po latinski besedi argentum, ki pomeni srebro, plemenito kovino, ki je bila povod za evropsko kolonizacijo. Drugi uradni imeni države sta Argentinska republika (República Argentina) in Argentinski narod (Nación Argentina).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Slika iz leta 1603 (Ottsen), z Indijancema na področju Srebrne reke.

Najstarejši znaki človeške prisotnosti v Argentini se nahajajo v Patagoniji, kjer so znanstveniki našli ostanke iz približno leta 11.000 pr. n. št. Na začetku prvega stoletja so se pojavile poljedelske civilizacije, ki so se ukvarjale v glavnem s koruzo ob Andih, na zahodu sedanje Argentine (med drugimi Santa María, Huarpes, Diaguitas in Sanavirones).

Leta 1480, med ekspanzivnostjo inkovskega cesarstva, je vladar Pachacutec premagal in osvojil severnozahodno Argentino in jo pridružil k provinci Qulla Suyu.

Na severnovzhodu v Gvaraniji so gojili juko ter indijski krompir. V srednji in južni Argentini (Pampa in Patagonia) so živeli nomadski ljudje, združeni v 17. stoletju kot Mapuči.

Evropejci so prišli leta 1502. Španci so ustanovili permanentno kolonijo na območju današnjega Buenos Airesa leta 1536 in ponovno v letu 1580. Podkraljestvo Reke de la Plata je bilo ustanovljeno leta 1776. Leta 1806 in 1807 je Britansko kraljestvo napadlo Buenos Aires, vendar so se naseljenci obakrat obranili.

Prva stran argentinske ustave iz leta 1853.

25. maja 1810, po novicah, da je Napoleon vrgel Kralja Ferdinanda VII s prestola, so prebivalci Buenos Airesa izkoristili priložnost, da bi postavili prvo neodvisno vlado (Primera Junta). Dogodki so poznani kot Revolución de Mayo (Majska Revolucija). Uradna neodvisnost od Španije je bila podpisana 9. julija 1816 na kongresu v Tucumanu (Congreso de Tucumán). Leto kasneje je General José de San Martín prečkal Ande, da bi osvobodil Čile in Peru, in s tem izničil špansko grožnjo.

San Martín, narodni heroj.

Po neodvisnosti Združene Province Reke del Plata so se Centralisti in Federalisti (špansko Unitarios in Federales) večkrat bojevali med sabo, dokler narodna stabilnost ni bila ustavljena z ustavo leta 1853, ne dolgo potem, ko je Justo José de Urquiza premagal caudilla iz Buenos Airesa Juana Manuela de Rosasa. Provinca Buenos Aires se je združila z Argentinsko konfederacijo (Confederación Argentina) šele leta 1861, po bitkah Cepeda (1859) in Pavón (1863).

Po vojni trojne zveze proti Paragvaju v letih 1865 - 1870 so tuje invazije in evropska imigracija pripeljale do moderne agrikulture. Med letom 1878 in 1884 se je bojevala osvojitev puščave (Conquista del desierto), ki se je končala s porazom indijancev Pamp in Patagonije ter njihovem podjarmljenjem.[8]

Perón kot predsednik leta 1947.

Med 1880 do 1930 je Argentina doživela razcvet, zahvaljujoč izvozni ekonomiji. Število prebivalstva se je sedemkrat povečalo. Konservativni oligarhični politiki (Generación del 80) so vladali do 1916, ko je zakon univerzalnih volitev dovolil Radikalom dostop do predsednikovega sedeža. Vendar so vojaki vlado Hipólita Yrigoyena strmoglavili leta 1930, tako, da so konservativci vladali še eno desetletje. General Juan Perón je bil izbran za predsednika leta 1946. Več pravic je dodelil delavskem sindikatom, a ga je Revolución Libertadora odstranila s pozicije.

Od petdesetih do srede sedemdesetih so se menjavali na oblasti civilni predsedniki brez široke podpore in mehke vojaške vlade. Ta desetletja je ekonomija rasla in revščina padla na 7 % leta 1975. Po drugi strani je ekonomija postajala vedno bolj zaščitna, politično nasilje pa vedno bolj kruto z radikalnimi skupinami kakor Triple A in Montoneros. Leta 1973 je Perón drugič postal predsednik, a leto kasneje je umrl, tako da je predsednica postala njegova tretja žena Isabel. Brez Peronove karizme in z neuspešno ekonomsko politiko je Argentina 24. maja 1976 preživela še en državni prevrat.


Vojaška vlada, uradno znana kot Proces narodne reorganizacije (Proceso de Reorganización Nacional), je uporabljala krute metode (Umazana Vojna; Guerra Sucia) proti opoziciji - 10.000 do 30.000 pogrešanih (desaparecidos, glej Matere z Majskega trga). Vojna je bila prisotna v drugih južnoamerških državah pod vojaškimi vladami, ki so sodelovale med seboj v mednarodni kooperaciji Operacija Kondor (Operación Condor), v katero so bile zapletene službe državne varnosti - argentinska SIDE, čilska DINA in CIA iz ZDA. Med 1975 in 1983 je državni dolg narasel s 7.875 milijonov dolarjev na 45.087 milijonov.[9] Globoke finančne težave, sum korupcije, nemiri zaradi kršitev človekovih pravic in poraz v vojni za Falklandske otoke (Islas Malvinas) so prisilili vojsko, da je razpisala volitve.


Demokracija je bila vzpostavljena leta 1983, ko je Raúl Alfonsín iz Radikalne meščanske unije (Unión Cívica Radical) nastopil kot predsednik. V času njegove oblasti se je vzpostavila civilna kontrola nad vojsko in številni vojaki, ki so sodelovali med umazano vojno, so bili obsojeni. A Alfonsín je moral odstopiti šest mesecev pred koncem svojega mandata zaradi velike inflacije in nasprotovanja akterjev na ekonomskem področju. Predsednik Carlos Menem, ki je sledil, je kljub obljubam med kampanjo privatiziral večino državnih podjetij (letalsko, električno, telefonsko, poštno, železniško itd.) in fiksiral argentinski peso ena-na-ena z ameriškim dolarjem. To je prineslo mednarodne preobrate in ekonomsko rast, vendar je v desetletju njegove vladavine propadlo veliko domače industrije, ker niso mogli konkurirati uvoženim izdelkom z nižjimi cenami.

Predsednik Fernando de la Rúa je moral dve leti potem, ko je bil izvoljen, zaradi masivnega bega kapitala blokirati vse bančne račune (Corralito). Finančna kriza ga je prisilila k odstopu 20. decembra 2001. Naslednja dva tedna so med mnogimi protesti (glej Cacerolazo) vladali različni provizorični predsedniki. 2. januarja je bil Eduardo Duhalde izbran za začasnega predsednika.

Nova argentinska vlada je pričela podpirati domačo industrijo in nadomeščati uvožene izdelke z domačimi. Tudi nov tečaj pesa je bil za domačo ekonomijo vzpodbudnejši. Povečal se je izvoz osnovnih izdelkov, kot sta žito in meso. Leta 2003 je bil za predsednika izvoljen Néstor Kirchner. Nadaljeval je s protekcionistično politiko ter nacionaliziral določena privatizirana podjetja. Država je tako poplačala svoj dolg Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF).

Kirchnerja je na predsedniškem mestu nasledila njegova žena Cristina Fernández de Kirchner.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Argentina je razdeljena na 23 provinc (špansko provincias, ednina: provincia), glavno mesto Buenos Aires pa ima status federalnega ozemlja (distrito federal). Province so sestavne enote argentinske zvezne države. Province imajo svojo lastno ustavo, lastno vlado pod vodstvom neposredno izvoljenega guvernerja (gobernador) in parlament. Province so po drugi strani razdeljene admnistrativne enote, imenovane Departamentos. Izjema je provinca Buenos Aires, ki je razdeljena v Partidos.

Provinca Glavno mestol Prebivalstvo
(cenzus 2010)
Površina
(km²)
BNP na osebo[10]
(US$, 2008, est.)
Bandera de la Ciudad de Buenos Aires.svg Buenos Aires[n 1] 2 890 151 200 23 309
Razdelitev na province.
Bandera de la Provincia de Buenos Aires.svg Buenos Aires La Plata 15 625 084 307 571 7310
Bandera de la Provincia de Catamarca.svg Catamarca San Fernando del
Valle de Catamarca
367 828 102 602 6009
Bandera de la Provincia del Chaco.svg Chaco Resistencia 1 055 259 99 633 2015
Bandera de la Provincia del Chubut.svg Chubut Rawson 509 108 224 686 15 422
Bandera de la Provincia de Córdoba.svg Córdoba Córdoba 3 308 876 165 321 6477
Bandera de la Provincia de Corrientes.svg Corrientes Corrientes 992 595 88 199 4001
Bandera de la Provincia de Entre Ríos.svg Entre Ríos Paraná 1 235 994 78 781 5682
Bandera de la Provincia de Formosa.svg Formosa Formosa 530 162 72 066 2879
Bandera de la Provincia de Jujuy.svg Jujuy San Salvador
de Jujuy
673 307 53 219 3755
Bandera de la Provincia de La Pampa.svg La Pampa Santa Rosa 318 951 143 440 5987
Bandera de la Provincia de La Rioja.svg La Rioja La Rioja 333 642 89 680 4162
Bandera de la Provincia de Mendoza.svg Mendoza Mendoza 1 738 929 148 827 9079
Bandera de la Provincia de Misiones.svg Misiones Posadas 1 101 593 29 801 3751
Bandera de la Provincia de Neuquén.svg Neuquén Neuquén 551 266 94 078 26 273
Bandera de la Provincia del Río Negro.svg Río Negro Viedma 638 645 203 013 8247
Bandera de la Provincia de Salta.svg Salta Salta 1 214 441 155 488 4220
Bandera de la Provincia de San Juan.svg San Juan San Juan 681 055 89 651 5642
Bandera de la Provincia de San Luis.svg San Luis San Luis 432 310 76 748 5580
Bandera de la Provincia de Santa Cruz.svg Santa Cruz Río Gallegos (mesto) 273 964 243 943[n 2] 30 496
Bandera de la Provincia de Santa Fe.svg Santa Fe Santa Fe de la Vera Cruz 3 194 537 133 007 8423
Bandera de la Provincia de Santiago del Estero.svg Santiago del Estero Santiago del Estero 874 006 136 351 3003
Bandera de la Provincia de Tierra del Fuego.svg Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur Ushuaia 127 205 21 571[11] 20 682
Bandera de la Provincia de Tucumán.svg Tucumán San Miguel
de Tucumán
1 448 188 22 524 3937
Flag of Argentina.svg ARGENTINA 40 117 096[n 3] 2 780 400[n 3] 8269

Upravne enote[uredi | uredi kodo]

Konec osemdesetih let so se province v Argentini - z izjemo province Buenos Aires - združile v regijo, da bi tako med sebhoj uskladile gospodarsko, infrastrukturno in razvojno politiko in s tem poskrbele za protiutež prevladujoči vlogi, ki jo ima v državi glavno mesto. Te province zaenkrat niso uradne državne enote, temveč bolj interesne skupnosti, saj so brez uradnih političnih teles. Raven sodelovanja se od province do province razlikuje.

Región Centro sestavljajo province Córdoba, Entre Ríos in Santa Fe, ki so v veliki meri integrirane. Interesna skupnost je bila začrtana že 1973 kot cilj, do uresničitve pa je prišlo šele 1998. Od leta 2004 dalje pozna provinca tudi uradne institucije kot je odbor guvernerjev (Junta de Gobernadores) in izvršni komite (Comité Ejecutivo).

Región del Nuevo Cuyo sestavljajo province Mendoza, San Juan, La Rioja in San Luis. Obstaja od leta 1988, odtlej je dosegla le nizko raven integracije. Tudi ta regija ima instituciji kot sta odbor guverner in izvršni komite, vendar so brez praktičnega pomena.

Poseben primer je Región del Norte Grande Argentino. Združuje province severovzhodne Argentine (Province Chaco, Corrientes, Formosa in Misiones) in severozahodne Argentine (Catamarca, Jujuy, Salta, Santiago del Estero in Tucumán). Regija obstaja že od1999 in je v tem času uresničila številne projekte, čeprav regionalnega dogovora tri province še niso ratificirale.[12] Iz zgodovinskih razlogov pa je razdelitev na severovzhod in severozahod prisotna v številnih statistikah.

Končno še Región Patagónica iz provinc Chubut, La Pampa, Neuquén, Río Negro, Santa Cruz in Tierra del Fuego. Ustanovili so jo 1996 in odtlej je dosegla visoko raven sodelovanja. Tako pošiljajo parlamenti provinc poslance v regionalni parlament, Parlamento Patagónico, ki obstaja že od 1991, ko regija niti ni bila še ustanovljena.[13]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Topografski zemljevid Argentine
Salta

Argentina se nahaja med Andi in Atlantskim oceanom. Od severa do juga meri skoraj 3.700 kilometrov, najširši pas od zahoda do vzhoda pa je širok 1.400 km. Najvišja točka je vrh Aconcague (Cerro Aconcagua) v provinci Mendoza s 6.962 metri nadmorske višine. Aconcagua je tudi najvišji vrh vseh Amerik ter južne in zahodne poloble. Najnižja točka je v suhem jezeru Laguna del Carbón v Santa Cruzu, 105 metrov pod nivojem morja, kar je tudi najnižja točka v Južni Ameriki.

Državo lahko delimo na štiri cone z različnimi značaji: južna planina Patagonija, rodovitna centralna planina, andske višine in severovzhodna podtropska džungla.

Podnebje je večinoma zmerno z območji tropskega na severovzhodu, višavja na severozahodu in antarktičnega vremena na jugu in na argentinski Antarktiki.

Vegetacija na severovzhodu (Mesopotamia) je gosta, ponekod v obliki gozda, drugje travnikov s palmami ali celo džungla, kakor v regiji Chaco ali na področju močvirja Iberá. Misiones pripada regiji južne brazilske nizke verige s subtropskim vremenom in visoko vlago. Na severozahodu je večinoma stepsko višavje (Puna ali Altiplano) z nekaterimi bolj zelenimi področji.

V sredini države je najbolj poljedelsko bogata zemlja Argentine, znana kot Llanura Pampeana. Deli se na suhi in vlažni del (Pampa Seca in Pampa Húmeda). V vlažni Pampi sta Tandilija in Ventanija (Sierras de Tandil, Sierras de la Ventana), edini verigi nizkih gor v regiji, z višinami do 1.000 metrov. Patagonija je stepa med južnimi Andi in Atlantikom in je bogata z nafto. Na jugu Patagonije je viden vpliv bližnje Antarktike. Argentina zahteva določene otoke v južnem Atlantiku ter del Antarktike, kjer je stalno imela svoje osebje že od leta 1904, ko je bila na Antarktiki postavljena prva baza.

Večina najpomembnejših rek se nahaja v osrednjem predelu in na severovzhodu, kjer so del porečja reke Río de la Plata (Paragvaj, Bermejo, Colorado, Urugvaj in najdaljša od njih, Parana). Zadnji dve se izlivata v Srebrno reko, ta pa v Atlantski ocean. Srebrna reka ima s približno 120 kilometri najširši estuarij na svetu.

Druge pomembne reke so Río Negro, Colorado in Chubut v Patagoniji, Río Salado, Atuel in Mendoza v regiji Cuyo, Río Grande v Jujuyu ter San Francisco v Salti.

Dve glavni področji z jezeri sta na severu Patagonije okoli Barilocheja (Nahuel Huapi, Mascardi, Guitierrez, etc) ter na jugu - jezera in ledeniki v Santa Cruzu (Argentino, Buenos Aires, Viedma, San Martín) blizu ledenika Perito Moreno. Mar Chiquita je največje jezero slane vode v državi, nahaja se v Córdobi.

Geografske regije[uredi | uredi kodo]

Argentina je razdeljena na sedem geografskih regij (regionalna členitev ne vsebuje dela Antarktike, ki ga zahteva):

  • Severozahod, nadaljevanje visokega Puna s še višjo, bolj robustno topografijo na skraljen jugozahodu;[14] s sušno predkordiljero, ki je na srednjem zahodu presekana z ozkimi dolinami ali Quebradas;[15] in razširitvijo gorskih džungel Yungas proti vzhodu.[15]
  • Mezopotamija, subtropski klin pokriva zahod planote Paraná in sosednjega nižavja obdanega z rekama Parana in Urugvaj.[16]
  • Gran Chaco, velika, subtropska in tropska nizko ležeča, položna aluvialna planota[17] med Mezopotamijo in Andi.
  • Pampaške gore (Sierras Pampeanas), serija srednje visokih gorskih verig, ki se nahajajo v centru.[18]
  • Cuyo, kotlina in obširno območje v predgorju centralnih Andov na zahod.[17]
  • Pampa, velika in zelo rodovitna aluvialna planota locirana na srednjem vzhodu.]].[16]
  • Patagonija, obsežna južna planota sestavljena večinoma iz sušnih, kamnitih step[16] na vzhodu; vlažnih hladnih travnikov na jugu in gostih subantarktičnih gozdov na zahodu.[19]

Biotska raznovrstnost[uredi | uredi kodo]

Plamenci v regiji Puna

Argentina je država z izjemno biotsko pestrostjo, saj gosti enega največjih vrst ekosistemov na svetu. 15 celinskih območij, 3 oceanska območja in Antarktika so vse zastopane na njenem ozemlju. Tako veliko različnih ekosistemov ima za posledico veliko biološki raznolikost, ki je ena največjih na svetu:[20][21]

  • 9372 katalogiziranih vaskularnih rastlinskih vrst (24 mesto) [obsega samo višje rastline: praproti, iglavce in sagovke in cvetoče rastline]
  • 1038 katalogiziranih vrst ptic (14 mesto) [obsega le ptice, ki gnezdijo v Argentini in ne selivk]
  • 375 katalogiziranih vrst sesalcev (12 mesto) [brez morskih sesalcev]
  • 338 katalogiziranih vrst plazilcev (16 mesto)
  • 162 katalogiziranih vrst dvoživk (19 mesto)

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Člen 35 "argentinske ustave" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2007-11-22.  priznava enako težo imenom »Združene province reke Plata«, »Argentinska republika« in »Argentinska konfederacija«, ime Argentinski narod pa uporablja za sprejemanje in uveljavljanje zakonov.
  2. ^ Ben Cahoon. "Argentina". World Statesmen.org. 
  3. ^ "Encuesta Complementaria de Pueblos Indígenas 2004–2005". Nacionalni inštitut za statistiko in popise Argentine.  (v španščini)
  4. ^ Gustavo Pérez. "Proyecciones provinciales de población por sexo y grupos de edad 2001–2015" (pdf) (v španščini). INDEC. str. 16. Pridobljeno dne 24.6.2008. 
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 "Argentina". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 1.10.2009. 
  6. ^ "Distribution of family income – Gini index". The World Factbook. CIA. Pridobljeno dne 1.9.2009. 
  7. ^ Human Development Report 2009. Organizacija združenih narodov. Pridobljeno 5.10.2009.
  8. ^ Carlos A. Floria and César A. García Belsunce, 1971. Historia de los Argentinos I and II; ISBN 84-599-5081-6
  9. ^ Banco Central, Memoria 1985, pag. 147
  10. ^ Ocena iz leta 2008 cenzus.
  11. ^ Incluyendo a la Antártida Argentina y a las Islas del Atlántico Sur se eleva a 1 002 445
  12. ^ Portal der Región Norte Grande.
  13. ^ [1] | wayback=20060506163005 | text=Gründungsprotokoll der Región Patagónica.
  14. ^ Crooker 2009, str. 16.
  15. ^ 15,0 15,1 McCloskey & Burford 2006, str. 209.
  16. ^ 16,0 16,1 16,2 Young 2005, str. 52.
  17. ^ 17,0 17,1 Crooker 2009, str. 32.
  18. ^ McCloskey & Burford 2006, str. 5, 157.
  19. ^ Menutti & Menutti 1980, str. 44.
  20. ^ "Argentina – Main Details". Montreal, Canada: Convention on Biological Diversity. 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 October 2013. 
  21. ^ "Biodiversity 2005". Cambridge, UK: UNEP–WCMC – World Conservation Monitoring Centre of the United Nations Environment Programme. 2005. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=n> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=n}} (glej stran pomoči).