Darwinov nandu
| Darwinov nandu | |
|---|---|
.jpg) | |
| V Zurich Zoo, Švica | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Infrarazred: | Palaeognathae (staročeljustnice) |
| Red: | Rheiformes |
| Družina: | Rheidae (nanduji) |
| Rod: | Rhea (nandu) |
| Vrsta: | R. pennata |
| Dvočlensko ime | |
| Rhea pennata | |
| Podvrste | |
 | |
| Današnja razširjenost podvrst Darwinovega nanduja | |
| Sinonimi | |
|
Seznam
| |
Darwinov nandu (znanstveno ime Rhea pennata), znan tudi kot mali nandu, je vrsta velike neleteče ptice iz rodu Rhea, kamor uvrščamo tudi večjega ameriškega nanduja (Rhea americana). Najdemo ga na območju Altiplana in v Patagoniji v Južni Ameriki.
Opis
[uredi | uredi kodo]
Darwinov nandu je visok od 90 do 100 cm. Dolg je od 92 do 100 cm, tehta pa od 15 do 28,6 kg.[7][8] Tako kot večina neletalcev ima majhno glavo in kratek kljun, slednji meri 6,2 do 9,2 cm, ima pa dolge noge in dolg vrat. Ima razmeroma velika krila kot drugi neletalci, zaradi česar lahko še posebej dobro teče. Lahko doseže hitrost 60 km/h, kar mu omogoča, da pobegne plenilcem. Ostre kremplje na prstih uporablja kot učinkovito orožje. Njegovo perje je podobno nojevemu, saj nima sekundarnih peres oz. podperesa.[9] Perje imajo rjavo-belo, zgornji del kračnice pa je poraščen s perjem. Nartnica je dolga od 28 do 32 cm in ima spredaj 18 vodoravnih ploščic.[7]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]V Argentini, kjer živi večina poulacije, je znan pod imenom ñandú petiso ali ñandú del norte. Druga imena so suri in choique. Ime ñandú izvira iz imena velikega nanduja v jeziku Guaraní, ñandú guazu, kar pomeni »veliki pajek«, verjetno glede na njihovo navado, da med tekom izmenično odpirajo in spuščajo krila. Sicer Darwinov nandu dobi svoje znanstveno ime po Rei, grški boginji in po besedi pennata, kar pomeni »krilat«. Vrstni pridevek je leta 1834 podelil Darwinov sodobnik in tekmec Alcide d'Orbigny, ki je to ptico prvi predstavil Evropejcem na podlagi primerka, zbranega ob spodnjem toku reke Rio Negro, južno od Buenos Airesa v Argentini.[7][10] Še leta 2008 jje bila vrsta uvrščena v monotipski rod Pterocnemia. To ime izhaja iz dveh grških besed pteron (perje) in knēmē (del noge med kolenom in gležnjem), kar pomeni »pernate noge«, kar nakazuje na perje, ki prekriva zgornji del noge.[11] Leta 2008 je SACC rod Pteroknemia vključil v rod Rhea.[12]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Tradicionalno so bile priznane tri podvrste:
- R. p. garleppi se pojavlja v območju pune v jugovzhodnem Peruju,jugozahodni Boliviji in severozahodni Argentini.[13]
- R. p. tarapacensis se pojavlja v območju pune na severu Čila, od regije Arica in Parinacota do Antofagaste.[14]
- R. p. pennata se pojavlja v patagonskih stepah Argentine in Čila.[1][13]
IUCN je v preteklosti severna taksona R. p. tarapacensis in R. p. garleppi, obravnavala kot samostojno vrsto R. tarapacensis.[15][14] Obe podvrsti, garleppi in tarapacensis je leta 1913 opisal Charles Chubb.[4] Možno je, da bi bilo treba podvrsto garleppi šteti za mlajši sinonim podvrste tarapacensis.
Vedenje
[uredi | uredi kodo]Darwinov nandu je večinoma rastlinojed, občasno pa poje tudi manjše živali (kuščarje, hrošče, kobilice). Najpogosteje se prehranjuje s slanim grmičevjem ter s plodovi kaktusov, pa tudi s travami, koreninami, semeni in listi.[7][16] Ti nanduji so večinoma tihi, razen mladičev, ko zažvižgajo ter samcev v času iskanja samic, ko oddajajo globok klic.[7]
Samci te vrste postanejo agresivni, ko začnejo valiti jajca, celo do samic. Zato samice kasnejša jajca odlagajo v bližino gnezda, ne pa vanj. Večino teh jajc samec nato prenese v gnezdo, nekatera pa ostanejo zunaj, kjer zgnijejo in privabijo muhe. Samec, pozneje pa tudi mladiči, se s temi muhami prehranjujejo. Inkubacijsko obdobje je 30–44 dni, število jajc v leglu pa se giblje med 5 in 55. Jajca so velika od 87 do 126 mm in so zelenkasto rumena.[7] Mladiči spolno dozorijo pri približno treh letih starosti. Izven sezone razmnoževanja je Darwinov nandu precej družaben: živi v skupinah od 5 do 30 ptic, obeh spolov in različnih starosti.[7]
Razširjenost in habitat
[uredi | uredi kodo]Darwinov nandu živi na območjih odprtega grmičevja na travnikih Patagonije in na andski planoti (Altiplano), v državah Argentina, Bolivija, Čile in Peru.[1] Vse podvrste imajo raje travnate, grmičaste in močvirnate habitate. Nominalna podvrsta pa običajno poseljuje višine pod 1500 m,[1] medtem ko se druge podvrste pojavljajo na nadmorskih višinah od 3000 do 4500 m, ponekod na jugu pa do 1220 m. [15]
Zgodovina odkritja rodu Rhea
[uredi | uredi kodo]
Med drugo odpravo HMS Beagle je mladi naravoslovec Charles Darwin veliko potoval po kopnem in okoli avgusta 1833 od gaučov na območju Río Negro v Severni Patagoniji slišal o obstoju manjšega nanduja, »zelo redke ptice, ki so jo imenovali Avestruz Petise«. Darwin je še naprej zaman iskal to ptico, medtem pa je »Beagle« odplula proti jugu in 23. decembra pristala v Port Desire v južni Patagoniji. Naslednji dan je Darwin ustrelil gvanaka (podoben je lame), in jim tako priskrbel božični obrok. V prvih dneh januarja je umetnik Conrad Martens ustrelil nanduja, ki so ga prav tako pojedli, preden je Darwin spoznal, da gre za iskano manjšo vrsto, in ne za mladiča. Ohranil je glavo, vrat, noge, eno krilo in več peres. TKot pri drugih svojih zbirkah je tudi to gradivo poslal Johnu Stevensu Henslowu v Cambridge. 26. januarja je »Beagle« vstopila v Magellanov preliv, kjer je Darwin v zalivu St. Gregory srečal Patagonce, ki jih je opisal kot »odlične praktične naravoslovce«. Eden izmed njih, pol Indijanec, rojen v severnih provincah, mu je povedal, da so manjši nanduji edina vrsta tako daleč na jugu, večji nanduji pa na severu. Med ekspedicijo po reki Santa Cruz so opazili več manjših nandujev, vendar so bili ti preveč plašni, da bi se jim lahko približali ali jih ujeli.[17][18]
Leta 1837 je ornitolog John Gould na predstavitvi Zoološkemu društvu v Londonu Darwinovega nanduja opisal kot Rhea darwinii (pozneje sinonimiziran z R. pennata). Na istem srečanju je Darwin predstavil članek o jajcih in razširjenosti obeh vrst nandujev.[19]
Ko je Gould razvrstil Darwinovega nanduja in velikega nanduja kot dve ločeni vrsti, jje s tem odprl pomembno vprašanje za Darwina. Obe vrst živita na različnih območjih Patagonije, vendar obstaja tudi pas, kjer se njuna območja prekrivata. Po tedanjem znanstvenem prepričanju so bile vse živali ustvarjene kot nespremenljive vrste, njihov videz se je lahko spreminjal le zaradi popolne prilagoditve okolju, pri čemer bi še vedno ostala ista vrsta. Darwin pa se je sedaj soočil z dvema različnima vrstama. To ga je ga je spodbudilo k razmišljanju, da vrste morda niso nespremenljive, temveč da deluje nek drug mehanizem.[20]
Ohranjanje
[uredi | uredi kodo]
Darwinovega nanduja IUCN uvrščen med najmanj ogrožene vrste.[1] Nekdanja južna nominalna podvrsta ostaja razmeroma razširjena in ponekod precej pogosta. Njeno območje razširjenosti je ocenjeno na približno 859.000 km2.[1] Položaj obeh nekdanjih severnih podvrst je bolj zaskrbljujoč, saj je njuno skupno število osebkov po ocenah zelo nizko, le nekaj sto primerkov.[15] Po klasifikaciji IUCN sta ti podvrsti združeni v vrsto Rhea tarapacensis, ki je uvrščena med potencialno ogrožene vrste. Glavne grožnje vključujejo lov, nabiranje jajc ter izgubo in razdrobljenost habitata zaradi spreminjanja naravnih območij v kmetijska zemljišča in pašnike za govedo.[15][7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 6 BirdLife International (2022). »Rhea pennata«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2022 e.T22678081A217016710. doi:10.2305/IUCN.UK.2022-2.RLTS.T22678081A217016710.en.
- ↑ »Appendices | CITES«. cites.org. Pridobljeno 14. januarja 2022.
- ↑ Dickinson, Edward C. (8. marec 2019). »Conflicting options for the first available use of the name Rhea pennata d'Orbigny and the date to be used«. Zoological Bibliography. 5 (9): 403–404. Pridobljeno 1. decembra 2024.
- 1 2 3 Brands, S. (2008)
- ↑ Peters, James L. (1979)
- ↑ Gould, J. (1837). »On a New Rhea (Rhea Darwinii) from Mr. Darwin's Collection«. Proceedings of the Zoological Society of London. 5 (51): 35.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 Davies, S.J.J.F. (2003)
- ↑ Elliott, Andrew (1992)
- ↑ Perrins, C. (1987)
- ↑ Krulwich, R. (2009)
- ↑ Gotch, A.T. (1995)
- ↑ Nores, M. (2008)
- 1 2 Clements, J (2007)
- 1 2 Jaramillo et al. (2003)
- 1 2 3 4 Birdlife International (2016)
- ↑ »Pterocnemia pennata (Lesser rhea)«. Animal Diversity Web.
- ↑ Barlow 1963, str. ;271–5.
- ↑ Keynes 2001, str. ;212, 217–218
- ↑ Darwin, C (1837)
- ↑ Herbert, S (1980)
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Pterocnemia pennata pennata je vključen v Appendix II.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Barlow, Nora (1963). »Darwin's ornithological notes«. Bulletin of the British Museum (Natural History), Historical Series. 2 (7): 201–278. doi:10.5962/p.310422.
- BirdLife International (2018). »Rhea pennata«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018: e.T22728199A132179491. Pridobljeno 15. februarja 2020.
- BirdLife International (2016). »Rhea tarapacensis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T22728206A94974751. Pridobljeno 15. februarja 2020.
- BirdLife International (2008b). »Lesser Rhea - BirdLife Species Factsheet«. Data Zone. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. januarja 2009. Pridobljeno 6. februarja 2009.
- Brands, Sheila (14. avgust 2008). »Systema Naturae 2000 / Classification, Rhea pennata«. Project: The Taxonomicon. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 marec 2010. Pridobljeno 4 februar 2009.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - Clements, James (2007). The Clements Checklist of the Birds of the World (6th izd.). Ithaca, NY: Cornell University Press. ISBN 978-0-8014-4501-9.
- Darwin, Charles (1837). »Notes on Rhea americana and Rhea darwinii«. Proceedings of the Zoological Society of London. 5 (51): 35–36.
- Davies, S.J.J.F. (2003). »Rheas«. V Hutchins, Michael (ur.). Grzimek's Animal Life Encyclopedia. Zv. 8 Birds I Tinamous and Ratites to Hoatzins (2. izd.). Farmington Hills, MI: Gale Group. str. 69–74. ISBN 0-7876-5784-0.
- Elliott, Andrew (1992). »Lesser Rhea«. V Hoyo, Joseph del (ur.). Handbook of the Birds of the World. Zv. 1 (Ostrich to Ducks). Lynx Edicions. ISBN 978-8487334108.
- Gotch, A.F. (1995) [1979]. »15«. Latin Names Explained. A Guide to the Scientific Classifications of Reptiles, Birds & Mammals. London: Facts on File. str. 176. ISBN 0-8160-3377-3.
- Herbert, Sandra (1980). »The Red Notebook of Charles Darwin«. Bulletin of the British Museum (Natural History). 7: 1–164.
- Jaramillo, Alvaro; Burke, Peter; Beadle, David (2003). Birds of Chile. London: Christopher Helm. ISBN 0-7136-4688-8.
- Keynes, Richard (2001), Charles Darwin's Beagle Diary, Cambridge University Press, pridobljeno 1. avgusta 2019
- Krulwich, Robert (24. februar 2009). »Darwin's Very Bad Day: 'Oops, We Just Ate It!'«. National Public Radio. Pridobljeno 6. junija 2009.
- La Caledonia Sur. »The revered bird of native people«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 april 2012. Pridobljeno 9 december 2011.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - Nores, Manuel (7. avgust 2008). »Incluir Pterocnemia dentro de Rhea«. South American Classification Committee. American Ornithologists' Union. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2008. Pridobljeno 4. februarja 2009.
- Perrins, Christopher (1987) [1979]. Harrison, C.J.O. (ur.). Birds: Their Lifes, Their Ways, Their World. Pleasantville, NY, US: Reader's Digest Association, Inc. str. 168–170. ISBN 0895770652.
- Peters, James Lee (1979). Checklist of Birds of the World (PDF). Zv. 1 (2. izd.). Cambridge, MA: Museum of Comparative Zoology. str. 6–7.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Nacionalno | |
|---|---|
| Drugo | |
