Pojdi na vsebino

Ujede

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ujede
Časovni razpon: Eocen-recentno, 50–0 Ma
[1]
brkati ser
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Klad: Telluraves
Red: Accipitriformes (ujede)
Vieillot, 1816
Podrazdelitve

Ujede (znanstveno ime Accipitriformes) so red ptičev, kamor spada večina dnevno aktivnih ptic roparic.

Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da je treba ujede združevati s sokoli v red Falconiformes, vendar številni avtorji danes priznavajo ločen red Accipitriformes.[2][3][4][5] Študija DNK, objavljena leta 2008, je pokazala, da sokoli niso v tesnem sorodstvu z ujedami, temveč so bolj sorodni papigam in pevkam.[6] Od tedaj so razdelitev in umestitev sokolov poleg papig v taksonomski razvrstitvi sprejeli Odbor za klasifikacijo ptic Južne Amerike (SACC) Ameriškega ornitološkega združenja,[7][8][9] njegov Odbor za klasifikacijo ptic Severne Amerike (NACC),[10][11] ter Mednarodni ornitološki kongres (IOC).[12][13] Britanska ornitološka zveza (BOU) je red Accipitriformes že prej priznala,[14] in prav tako sprejela razmejitev reda Falconiformes.[15] Predlog, ki temelji na analizi DNK, ter klasifikaciji NACC in IOC uvrščajo jastrebe Novega sveta med Accipitriformes,[6][10] medtem ko jih SACC obravnava kot ločen red, Cathartiformes. Kadar je red Cathartiformes obravnavan kot samostojen, soroden redu Accipitriformes, se širše pojmovani Accipitriformes označuje kot Accipitrimorphae.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Ujede izvirajo iz srednjega eocena in imajo običajno ostro zakrivljen kljun z mesnato voščenico na sprednji površini, kjer sta nosnici. Peruti so dolge in dokaj široke. Z njimi so ptice sposobne lebdečega letenja.

Ujede imajo močne noge in stopala z močnimi roparskimi kremplji in zadnjim krempljem. Večina ujed je mesojedih in lovi s pomočjo dobrega vida podnevi ali ponoči. Živijo zelo dolgo in njihova stopnja razmnoževanja je po navadi nizka. Povečini imajo ujede kratke noge.

Mladiči se hitro razvijejo, pred prvim poletom zanje skrbijo starši tri do osem tednov. Spolno zreli so po enem, oziroma po treh letih. Spola se vidno razlikujeta po velikosti in monogamija je med pticami splošno pravilo. Pri vrstah, ki lovijo druge hitre ptiče, so po navadi samice večje od samcev.

Klasifikacija

[uredi | uredi kodo]

Red Accipitriformes, ki trenutno obsega 262 vrst in 75 rodov v štirih obstoječih družinah ter morda eni izumrli družini, je največji red dnevnih ujed. Analize zaporedij DNK nakazujejo, da so se razhajanja znotraj reda Accipitriformes začela okoli meje med eocen/oligocen, približno pred 34 milijoni let, z ločitvijo skupine, ki vključuje roda Elanus in Gampsonyx, od drugih rodov reda Accipitriformes.[16]

Red vsebuje sledeče družine: Red Accipitriformes

In sledeči izumrli rodovi:

Accipitriformes

* Včasih ga uvrščajo v ločen red

Filogenija Accipitriformes sensu stricto po Nagy, J. & Tökölyi, J. (2014).[17]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Mayr G, Smith T. A diverse bird assemblage from the Ypresian of Belgium furthers knowledge of early Eocene avifaunas of the North Sea Basin. N Jb Geol Paläontol, Abh. 2019;291:253–281. doi: 10.1127/njgpa/2019/0801.
  2. Voous 1973.
  3. Cramp 1980, str. ;3, 277.
  4. Ferguson-Lees & Christie 2001, str. 69.
  5. Christidis & Boles 2008, str. ;50–51.
  6. 1 2 Hackett et al. 2008.
  7. Remsen et al.
  8. Remsen 2008.
  9. Nores, Barker & Remsen 2011.
  10. 1 2 Chesser et al. 2010.
  11. Chesser et al. 2012.
  12. Gill & Donsker.
  13. Gill & Donsker 2014.
  14. Dudley et al. 2006.
  15. Sangster et al. 2013.
  16. Mindell, David; Fuchs, Jerome; Johnson, Jeff (2018). »Phylogeny, Taxonomy, and Geographic Diversity of Diurnal Raptors: Falconiformes, Accipitriformes, and Cathartiformes.«. V Sarasola, José Hernán; Grande, Juan Manuel; Negro, Juan José (ur.). Birds of Prey Biology and conservation in the XXI century. Springer. str. 3–32. doi:10.1007/978-3-319-73745-4. ISBN 978-3-319-73744-7. S2CID 49622660.
  17. Nagy, Jenő; Tökölyi, Jácint (2014). »Phylogeny, Historical Biogeography and the Evolution of Migration in Accipitrid Birds of Prey (Aves: Accipitriformes)«. Ornis Hungarica. 22: 15–35. doi:10.2478/orhu-2014-0008. hdl:2437/197470. S2CID 46321534.
[uredi | uredi kodo]