Pojdi na vsebino

Praptič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Praptič
Časovni razpon: Pozna jura (titonij), 150.8–148.5 Ma
Berlinski primerek Archaeopteryx (A. siemensii)
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Reptilia (plazilci)
Klad: Dinosauria (dinozavri)
Klad: Saurischia (zavrishiji)
Klad: Theropoda (teropodi)
Klad: Paraves
Družina: Archaeopterygidae
Rod: Archaeopteryx (praptič)
Meyer, 1861
(nomen conservandum)
Tipska vrsta
Archaeopteryx lithographica
Meyer, 1861 (nomen conservandum)
Druge vrste
  • A. siemensii
    Dames, 1897
  • A. albersdoerferi
    Kundrat et al., 2018
Sinonimi[1]
Sinonimi rodu
  • Griphosaurus
    Wagner, 1862 (rejected name)
  • Griphornis
    Woodward, 1862 (rejected name)
  • Archaeornis
    Petronievics, 1917
  • Jurapteryx
    Howgate, 1984
  • Wellnhoferia?
    Elżanowski, 2001
Sinonimi vrste
  • Griphosaurus problematicus
    Wagner, 1862 vide Woodward 1862 nomen rejectum
  • Griphornis longicaudatus
    Owen 1862 vide Woodward 1862 nomen rejectum
  • Griphosaurus longicaudatus
    (Owen 1862 vide Woodward 1862) Owen 1862 vide Brodkorb 1863 nomen rejectum
  • Archaeopteryx macrura
    Owen, 1862 (rejected name)
  • Archaeopteryx siemensii?
    (Dames, 1897)
  • Archaeornis siemensii
    (Dames, 1897) Peteronievics vide Petroneivics & Woodward 1917
  • Archaeopteryx owenii
    Petronievics, 1917 (rejected name)
  • Archaeopteryx recurva
    Howgate, 1984
  • Jurapteryx recurva
    (Howgate, 1984) Howgate 1985
  • Archaeopteryx bavarica
    Wellnhofer, 1993
  • ?Wellnhoferia grandis
    Elżanowski, 2001

Práptìč ali arheópteriks (znanstveno ime Archaeopteryx) je rod ptičem podobnih dinozavrov. Do danes so odkrili štirinajst fosilnih primerkov vrste Archaeopteryx.[2][3] Prvi odkriti primerek je bil tudi prvi znani dinozaver s perjem.

Praptič izhaja iz dinozavra teropoda in je prvotno predstavljal prehodno obliko (vezni člen) med plazilci in ptiči. Danes velja za eno najzgodnejših vej ptic. Imel je krila in bil je pokrit s perjem. Živel je pred približno 145 milijoni let v srednjem obdobju (jura) srednjega zemeljskega veka (mezozoik).[4] Ni natančno znano ali je lahko v resnici letel ali pa je samo poskakoval okoli in jadral z dreves.

Okamnina je ohranila poleg okostja tudi odtis perja, ki nakazuje pripadnost ptičem. Znaki plazilca v okamnini so čeljusti z zobmi v alveolah, pri okoli pol metra dolgi živali 30 cm dolg rep z 20 do 21 vretenci. Prsnica je še slabo razvita, nartnice in dlančnice še niso zrasle. Na perutnici so trije prosti prsti s kremplji za oprijemanje.

Zgodovina odkritij

[uredi | uredi kodo]

Do danes so odkrili štirinajst fosilnih primerkov vrste Archaeopteryx. Vsi fosili so bili najdeni v nahajališčih apnenca, ki so jih že stoletja izkoriščali v bližini Solnhofena v Nemčiji.[2][3]

Prvo odkritje je bilo posamezno pero, izkopano leta 1860 ali 1861 in opisano leta 1861. Opisal ga je Hermann von Meyer.[5] Danes ga hranijo v Prirodoslovnem muzeju v Berlinu. Sprva je bilo pero določeno kot holotip, vendar so se kmalu pojavili dvomi, da morda ne izvira iz iste živali kot fosilni ostanki telesa.[6] Leta 2019 so raziskovalci z laserskim slikanjem ponovno preučili fosil. Odkrili so strukturo osi peresa, ki dolgo časa ni bila vidna, in ugotovili, da se pero po obliki razlikuje od vseh drugih znanih peres Archaeopteryx. To je privedlo do sklepa, da je pero najverjetneje pripadalo drugemu dinozavru.[7] To razlago so leta 2020 izpodbijali kot malo verjetno; na podlagi oblike je bilo opredeljenoda gre najverjetneje za veliko zgornje primarno pokrivno pero.[8]

Prvo okostje, znano kot Londonski primerek (BMNH 37001),[9] so izkopali leta 1861 v bližini kraja Langenaltheim v Nemčiji. Najverjetneje je bil dan v zameno za zdravniške storitve lokalnemu zdravniku Karlu Häberleinu, ki ga je nato za £700 (približnp £83,000 v letu 2020[10]) prodal Prirodoslovnemu muzeju v Londonu, kjer je še danes.[2] Okostje je brez večjega dela glave in vratu je prvi opisal Richard Owen kot Archaeopteryx macrura, ter dopustil možnost, da ne pripada isti vrsti kot fosil peresa. V četrti izdaji knjige On the Origin of Species,[11] je Charles Darwin navedel, da so nekateri avtorji trdili, da se je "celoten razred ptic pojavil nenadoma v času eocena; ampak danes je znano, da je bila nenavadna ptica Archaeopteryx z dolgim repom, podobnim kuščarjem, z dvema peresoma na vsakem repnem členu ter s krili, na katerih sta bila po dva prosta kremplja, odkrita v oolitnih skrilavcih pri Solnhofnu. Po njegovih besedah komaj katero drugo odkritje tako jasno pokaže, kako malo še vedno vemo o nekdanjih prebivalcih sveta."[12]

Znani britanski astronom sir Fred Hoyle in Čandra Vikramasinge sta trdila, da so primerki praptiča ponaredki in da je perje v skelet vstavil tedanji direktor Prirodoslovnega muzeja v Londonu sir Richard Owen. Njunih argumentov večina ne priznava.[13][14][15][16]

Od takrat so odkrili še 13 primerkov.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Troodontidae Gilmore, 1924«. theropoddatabase.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. aprila 2019.
  2. 1 2 3 Chiappe, Luis M. (2007). Glorified Dinosaurs. Sydney: UNSW Press. str. 118–146. ISBN 978-0-471-24723-4.
  3. 1 2 Bakalar, Nicholas (1 December 2005) "Earliest Bird Had Feet Like Dinosaur, Fossil Shows". National Geographic News, p. 1, 2.
  4. P. Wellnhofer (2004). »The Plumage of Archaeopteryx«. V Currie PJ, Koppelhus EB, Shugar MA, Wright JL (ur.). Feathered Dragons. Indiana University Press. str. 282–300. ISBN 978-0-253-34373-4.
  5. Meyer, Hermann von (15. avgust 1861). »Vogel-Federn und Palpipes priscus von Solenhofen« [Bird feathers and Palpipes priscus [a crustacean] from Solenhofen]. Neues Jahrbuch für Mineralogie, Geognosie, Geologie und Petrefaktenkunde (v nemščini): 561. "Aus dem lithographischen Schiefer der Brüche von Solenhofen in Bayern ist mir in den beiden Gegenplatten eine auf der Ablösungs- oder Spaltungs-Fläche des Gesteins liegende Versteinerung mitgetheilt worden, die mit grosser Deutlichkeit eine Feder erkennen lässt, welche von den Vogel-Federn nicht zu unterscheiden ist." (From the lithographic slates of the faults of Solenhofen in Bavaria, there has been reported to me a fossil lying on the stone's surface of detachment or cleavage, in both opposing slabs, which can be recognized with great clarity [to be] a feather, which is indistinguishable from a bird's feather.)
  6. Griffiths, P. J. (1996). »The Isolated Archaeopteryx Feather«. Archaeopteryx. 14: 1–26.
  7. Kaye, T.G.; Pittman, M.; Mayr, G.; Schwarz, D.; Xu, X. (2019). »Detection of lost calamus challenges identity of isolated Archaeopteryx feather«. Scientific Reports. 9 (1): 1182. Bibcode:2019NatSR...9.1182K. doi:10.1038/s41598-018-37343-7. PMC 6362147. PMID 30718905.
  8. Carney, R.M.; Tischlinger, H.; Shawkey, M.D. (2020). »Evidence corroborates identity of isolated fossil feather as a wing covert of Archaeopteryx«. Scientific Reports. 10 (1): 15593. Bibcode:2020NatSR..1015593C. doi:10.1038/s41598-020-65336-y. PMC 7528088. PMID 32999314. S2CID 222109311.
  9. British Museum of Natural History – 'BMNH 37001' – the type specimen
  10. »UK inflation calculator«. Arhivirano iz spletišča dne 17. januarja 2022. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  11. Darwin, Charles. Origin of Species Arhivirano 7 May 2008 na Wayback Machine.. Chapter 9, p. 367.
  12. Darwin, Charles (1859). On the Origin of Species. John Murray. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2008. Pridobljeno 8. junija 2008. Please note Darwin's spelling: 'Archeopteryx', not 'Archaeopteryx'.
  13. Hoyle, F.; Wickramasinghe, N. C.; Watkins, R. S. (1985). »Archaeopteryx«. British Journal of Photography. 132: 693–694.
  14. Watkins, R. S.; Hoyle, F.; Wickrmasinghe, N. C.; Watkins, J.; Rabilizirov, R.; Spetner, L. M. (1985). »Archaeopteryx – a photographic study«. British Journal of Photography. 132: 264–266.
  15. Watkins, R. S.; Hoyle, F.; Wickrmasinghe, N. C.; Watkins, J.; Rabilizirov, R.; Spetner, L. M. (1985). »Archaeopteryx – a further comment«. British Journal of Photography. 132: 358–359, 367.
  16. Watkins, R. S.; Hoyle, F.; Wickrmasinghe, N. C.; Watkins, J.; Rabilizirov, R.; Spetner, L. M. (1985). »Archaeopteryx – more evidence«. British Journal of Photography. 132: 468–470.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]