Cevonosci

Cevonosci; Časovni razpon: Eocen–recentno PreЄ Є O S D C P T J K Pg N
	Kratkorepi albatros (Phoebastria albatrus); s cevasto nosno strukturo
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Klad:	Austrodyptornithes
Red:	Procellariiformes (cevonosci); Fürbringer, 1888
Družine
	†Diomedeoididae ; Procellariidae (viharniki); Diomedeidae (albatrosi); Hydrobatidae (severni strakoši); Oceanitidae (oceanski strakoši)
Raznolikost
	4 živeče družine, 26 rodov, 147 Vrst

Cevonósci (znanstveno ime Procellariiformes, iz latinsko procella, vihar) je red morskih ptic, ki obsega štiri družine: albatrose, viharnike ter dve družini strakošev. Pogosto se jih skupno označuje tudi kot viharnike – izraz, ki se uporablja za vse člane reda,^[1] včasih pa le za vse družine razen albatrosov.^[2] Skoraj izključno živijo v pelagičnem okolju (hranijo se v odprtem oceanu) in so kozmopolitsko razširjene po svetovnih oceanih, največja raznolikost pa je okoli Nove Zelandije.^[3]

Taksonomija

Procellariiformes

Diomedeidae – albatrosi (21 vrst)

Oceanitidae – oceanski strakoši (10 vrst)

	Hydrobatidae – severni strmoglavi strakoši (18 vrst)

	Procellariidae – viharniki (100 vrst)

Filogenetsko drevo danes živečih cevonoscev, zasnovano na raziskavi Richarda Pruma in sodelavcev, 2015.^[4] Število vrst je povzeto s seznama Mednarodnega ornitološkega odbora (IOC).^[5]

Po vsem svetu obstaja 147 živih vrst cevonoscev^[5], red pa je razdeljen na štiri obstoječe družine, peta pa je izumrla v prazgodovini. V Evropi in v Sloveniji živita le družini viharnikov in strakošov.

Družina Diomedeidae (albatrosi) so zelo velike morske ptice z velikim močnim kljunastim kljunom. Imajo močne noge, ki jim omogočajo dobro hojo po kopnem.^[6]
Družina Oceanitidae (oceanski strakoši) sodi med najmanjše morske ptice, s plapolajočim letom in dolgimi, a šibkimi nogami. Večina ima temen zgornji del in belo spodnjo stran.^[7]
Družina Hydrobatidae (severni strakoši) je podobna oceanskim strakošem, vendar ima daljša in bolj koničasta krila, večina vrst pa ima razcepljene repe.^[7]
Družina Procellariidae (viharniki) je raznolika skupina majhnih ali srednje velikih morskih ptic, največji med njimi so orjaški strakoši. Za svojo velikost so težki in imajo veliko obremenitev kril, zato morajo leteti hitro. Večina, razen orjaških strakošev, ima šibke noge in so na kopnem skoraj nemočni. ^[8]
Družina † Diomedeoididae (zgodnji oligocen – zgodnji miocen) je izumrla skupina, ki je imela ozke kljune in stopala s širokimi, ploščatimi falangami, zlasti na četrtem prstu.^[9]

Sklici

↑ Warham, J. (1996). The Behaviour, Population, Biology and Physiology of the Petrels. London: Academic Press, ISBN 0-12-735415-8
↑ Brooke, 2004.
↑ Tennyson, Alan J. D. (2006). Extinct birds of New Zealand. Paul Martinson. Wellington, N.Z.: Te Papa Press. str. 38. ISBN 978-0-909010-21-8. OCLC 80016906.
↑ Prum, R.O.; Berv, J.S.; Dornburg, A.; Field, D.J.; Townsend, J.P.; Lemmon, E.M.; Lemmon, A.R. (2015). »A comprehensive phylogeny of birds (Aves) using targeted next-generation DNA sequencing«. Nature. 526 (7574): 569–573. Bibcode:2015Natur.526..569P. doi:10.1038/nature15697. PMID 26444237. S2CID 205246158.
↑ ^5,0 ^5,1 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (december 2023). »Petrels, albatrosses«. IOC World Bird List Version 14.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 29. julija 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ Tickell, W.L.N. (2000). Albatrosses. Pica Press. ISBN 1-873403-94-1
↑ ^7,0 ^7,1 Carboneras, C. (1992). »Family Hydrobatidae (Storm-petrels)«. V del Hoyo, J.; Elliott, A.; Sargatal, J. (ur.). Handbook of the Birds of the World. Zv. 1: Ostrich to Ducks. Barcelona, Spain: Lynx Edicions. str. 258–271. ISBN 84-87334-10-5.
↑ Maynard, B. J. (2003). »Shearwaters, petrels, and fulmars (procellariidae)«. V Hutchins, Michael (ur.). Grzimek's Animal Life Encyclopedia. Zv. 8 Birds I Tinamous and Ratites to Hoatzins (2 izd.). Gale Group. str. 123–127. ISBN 978-0-7876-5784-0.
↑ Mayr, Gerald (2009). »Notes on the osteology and phylogenetic affinities of the Oligocene Diomedeoididae (Aves, Procellariiformes)«. Fossil Record. 12 (2): 133–140. Bibcode:2009FossR..12..133M. doi:10.1002/mmng.200900003.

Zunanje poovezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Cevonosci.

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Procellariiformes

The Agreement for the Conservation of Albatrosses and Petrels (ACAP)

[war3-1] Warham, J. (1996). The Behaviour, Population, Biology and Physiology of the Petrels. London: Academic Press, ISBN 0-12-735415-8

[Brooke2-2] Brooke, 2004.

[3] Tennyson, Alan J. D. (2006). Extinct birds of New Zealand. Paul Martinson. Wellington, N.Z.: Te Papa Press. str. 38. ISBN 978-0-909010-21-8. OCLC 80016906.

[prum2015-4] Prum, R.O.; Berv, J.S.; Dornburg, A.; Field, D.J.; Townsend, J.P.; Lemmon, E.M.; Lemmon, A.R. (2015). »A comprehensive phylogeny of birds (Aves) using targeted next-generation DNA sequencing«. Nature. 526 (7574): 569–573. Bibcode:2015Natur.526..569P. doi:10.1038/nature15697. PMID 26444237. S2CID 205246158.

[ioc-5] 5,0 ^5,1 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (december 2023). »Petrels, albatrosses«. IOC World Bird List Version 14.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 29. julija 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[Tickell2-6] Tickell, W.L.N. (2000). Albatrosses. Pica Press. ISBN 1-873403-94-1

[hbw-hydrobatidae-7] 7,0 ^7,1 Carboneras, C. (1992). »Family Hydrobatidae (Storm-petrels)«. V del Hoyo, J.; Elliott, A.; Sargatal, J. (ur.). Handbook of the Birds of the World. Zv. 1: Ostrich to Ducks. Barcelona, Spain: Lynx Edicions. str. 258–271. ISBN 84-87334-10-5.

[Maynard2-8] Maynard, B. J. (2003). »Shearwaters, petrels, and fulmars (procellariidae)«. V Hutchins, Michael (ur.). Grzimek's Animal Life Encyclopedia. Zv. 8 Birds I Tinamous and Ratites to Hoatzins (2 izd.). Gale Group. str. 123–127. ISBN 978-0-7876-5784-0.

[Mayr2-9] Mayr, Gerald (2009). »Notes on the osteology and phylogenetic affinities of the Oligocene Diomedeoididae (Aves, Procellariiformes)«. Fossil Record. 12 (2): 133–140. Bibcode:2009FossR..12..133M. doi:10.1002/mmng.200900003.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]