Pojdi na vsebino

Kure

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kure
Časovni razpon: eocen-recentno, 55–0 Ma
[1]
Možen zgodnejši izvor na podlagi molekularne ure[2]
Clockwise from top left: navadni pav (Pavo cristatus), rdeča pragozdna kokoš (Gallus gallus), zlati fazan (Chrysolophus pictus), španska kotorna (Alectoris rufa), Centrocercus minimus, divji puran (Meleagris gallopavo), velika hokojka (Crax rubra), navadna pegatka (Numida meleagris)
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Klad: Pangalliformes
Red: Galliformes (kure)
Temminck, 1820
Današnje družine
Sinonimi

Phasianiformes

Kúre (znanstveno ime Galliformes) so red ptic, kamor sodijo purani, kokoši, prepelice in druge kopenske ptice. V svojih ekosistemih imajo pomembno vlogo saj raznašajo semena in plenijo manjše živali. Ljudje jih pogosto gojijo zaradi mesa in jajc ali pa jih lovijo kot divjad.

Mnoge vrste kur dobro tečejo in pred plenilci raje pobegnejo s tekom kot z letenjem. Samci so pri večini vrst bolj pisani kot samice. Med dvorjenjem pogosto izvajajo zapletene dvoritvene obrede, ki vključujejo poziranje, razpiranje repa ali perja na glavi ter oglašanje. Večina teh ptic ni selivk. Nekatere vrste so bile udomačene že zelo zgodaj, saj imajo dolgotrajen in tesen odnos s človekom.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

V red kur uvrščamo pet družin:[3]

Red kur vsebuje okoli 290 vrst, ki živijo po vsem svetu razen v najbolj sušnih in najbolj mrzlih predelih, znane pa so predvsem po udomačenih predstavnikih, kot sta domača kokoš in domači puran. V Evropi in na Slovenskem živita le družini poljskih in koconogih kur.

Filogenija

[uredi | uredi kodo]

Živeči predstavniki driužine kur (Galliformes) temeljijo na delu Johna Boyda.[4]

Galliformes
Cracidae
(hokojke)
Phasiani
Numididae
(pegatke)
Phasianoidea
Odontophoridae
(zobate prepelice)
Phasianidae
(poljske kure)
kure

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Mourer-Chauviré; in sod. (2013). »A new taxon of stem group Galliformes and the earliest record for stem group Cuculidae from the Eocene of Djebel Chambi, Tunisia« (PDF). Proceed. 8th Inter Nat. Meeting Society of Avian Paleontology and Evolution. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. oktobra 2023.
  2. Kuhl., H.; Frankl-Vilches, C.; Bakker, A.; Mayr, G.; Nikolaus, G.; Boerno, S. T.; Klages, S.; Timmermann, B.; Gahr, M. (2020). »An unbiased molecular approach using 3'UTRs resolves the avian family-level tree of life«. Molecular Biology and Evolution. 38: 108–127. doi:10.1093/molbev/msaa191. PMC 7783168. PMID 32781465.
  3. Gill, Frank; Donsker, David, ur. (5. april 2019). »Megapodes, guans, guineafowl, New World quail«. IOC World Bird List 9.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 22. maja 2019.
  4. John Boyd's website [1] Boyd, John (2007). »GALLIFORMES- Landfowl«. Pridobljeno 30. decembra 2015.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]