Udomačitev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Psi in ovce so bili med prvimi udomačenimi živalmi

Udomačitev je proces, pri katerem populacija živalske ali rastlinske vrste postane navajena na človekovo oskrbo in nadzor, pri čemer postane pogosto nesposobna samostojno preživeti v naravnem okolju. Odkritje, da je možno živali in rastline nadzorovano gojiti in izkoriščati, je bilo eno ključnih dogodkov v človeški zgodovini; človeku je omogočilo, da je opustil nomadski način življenja in se ustalil na enem mestu, nadaljnji razvoj kmetijstva pa je v veliki meri zmanjšal čas, ki ga družba kot celota porabi za pridobivanje hrane.

Človek uporablja udomačene vrste za več različnih namenov: za pridobivanje hrane in izdelkov živalskega oz. rastlinskega izvora (npr. volne, bombaža in svile), za pomoč pri fizičnih opravilih, za varovanje in zabavo. Živalim, udomačenim za pridobivanje hrane, pravimo živina, domači ljubljenčki pa so tiste, ki jih človek uporablja predvsem za varovanje in/ali zabavo. Tretja kategorija so delovne živali, ki jih uporablja za pomoč pri fizičnih opravilih (za delo, transport ali šport), čeprav se lahko delovne živali uporabljajo tudi za pridobivanje hrane (npr. domače govedo) ali kot domači ljubljenčki (npr. domači pes). Pri domačih rastlinah ločimo kulturne rastline, iz katerih pridobivamo hrano in druge snovi, ter sobne rastline, ki jih uporabljamo predvsem za okras.

Tudi meja med udomačenim in divjim organizmom ni vedno jasna.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Molža v starem Egiptu

Udomačitev je proces, ki traja mnogo generacij, zato je določitev natančnega časa nemogoča. Je pa pričetek udomačevanja prvi pomemben mejnik v zgodovini kmetijstva, ki ga imenujemo neolitska revolucija; ime nakazuje, da se je zgodila v neolitiku, v grobem 10 do 12 tisoč let pred našim štetjem. Zgodovino udomačevanja preučujejo arheologi, na osnovi ostankov domnevajo, da se je proces pričel ločeno na več krajih hkrati. Verjetno je šlo pri udomačitvi za hkraten vpliv človekovega selektivnega gojenja (izbire zanj najugodnejših lastnosti in križanja osebkov s temi lastnostmi) ter naključnih mutacij, kakor je jasno razvidno iz primera pšenice - zaradi mutacije so nastale rastline, pri katerih zrela semena niso padla z rastline, človek pa je nato z načrtnim križanjem izoliral te rastline in iz njih vzgojil takšne, ki so tvorile večja semena.[1] Kljub dolgotrajnem usmerjenem križanju se lahko nekateri udomačeni organizmi še vedno križajo z divjimi sorodniki in tako ne predstavljajo nove vrste.

Najzgodnejše udomačene živali[uredi | uredi kodo]

Vrsta Čas Kraj
Domači pes (Canis lupus familiaris) 15.000 pr. n. št. [2] Vzhodna Azija
Domača ovca (Ovis aries) 9-11.000 pr. n. št.[3][4] Jugozahodna Azija
Domača koza (Capra aegagrus hircus) 10.000 pr. n. št.[5] Iran
Domači prašič (Sus scrofa domestica) 9.000 pr. n. št.[6] Bližnji vzhod, Kitajska
Domače govedo (Bos taurus) 8.000 pr. n. št.[7][8] Indijska podcelina, Bližnji vzhod in Podsaharska Afrika
Domača mačka (Felis silvestris catus) 7.500 pr. n. št.[9] Bližnji vzhod
Domača kokoš (Gallus gallus) 6.000 pr. n. št.[10] Indijska podcelina in Jugovzhodna Azija
Morski prašiček (Cavia porcellus) 5.000 pr. n. št.[11] Peru
Osel (Equus africanus asinus) 5.000 pr. n. št.[12][13] Egipt
Vodni bivol (Bubalus bubalis) 4.000 pr. n. št. Indija, Kitajska
Domači konj (Equus caballus) 4.000 pr. n. št.[14] Srednja Azija
Enogrba kamela (Camelus dromedarius) 4.000 pr. n. št. Arabski polotok
Lama (Lama glama) 3.500 pr. n. št. Peru
Sviloprejka (Bombyx mori) 3.000 pr. n. št. Kitajska
Domači golob (Columba livia) 3.000 pr. n. št. Sredozemlje
Domača gos 3.000 pr. n. št.[15] Egipt
Dvogrba kamela (Camelus bactrianus) 2.500 pr. n. št. Srednja Azija
Jak (Bos grunniens) 2.500 pr. n. št. Tibet
Banteng (Bos javanicus) Neznano Jugovzhodna Azija, Java
Gayal (Bos gaurus frontalis) Neznano Jugovzhodna Azija
Poljski zajec (Lepus europaeus) 1.600 pr. n. št. Evropa
Alpaka (Vicugna pacos) 1.500 pr. n. št. Peru
Podlasica (Mustela putorius furo) 1.500 pr. n. št. Evropa
Domača raca 1.000 pr. n. št. Kitajska
Moškatna bleščavka (Cairina moschata) Neznano Južna Amerika
Krap koi (Cyprinus carpio) Neznano Vzhodna Azija
Puran 500 pr. n. št. Mehika
Zlata ribica Neznano Kitajska

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Balter M. (2007). "Seeking Agriculture's Ancient Roots", Science 316(5853): 1830. (v angleščini)
  2. ^ Lorenz K. (1949). So Kam der Mensch auf den Hund. Dunaj: Verlag dr. Borotha Schöler. (v nemščini)
  3. ^ Krebs R.E. & Carolyn A. (2003). Groundbreaking Scientific Experiments, Inventions & Discoveries of the Ancient World. Westport, CT: Greenwood Press. ISBN 0-313-31342-3. 
  4. ^ Simmons, Paula; Carol Ekarius (2001). Storey's Guide to Raising Sheep. North Adams, MA: Storey Publishing LLC. ISBN 978-1-58017-262-2. 
  5. ^ Zeder M.A. (2000). Goat busters track domestication (Physiologic changes and evolution of goats into a domesticated animal). Pridobljeno 8.5.2008. (v angleščini).
  6. ^ Giuffra E. s sod. The origin of the domestic pig: independent domestication and subsequent introgression (v angleščini).
  7. ^ Wendorf F., Schild R. (1998). Late Neolithic megalithic structures at Nabta Playa (Sahara), southwestern Egypt. The Comparative Archaeology Web. Pridobljeno 9.5.2008. (v angleščini)
  8. ^ Pruvost M. Analyse paléogénétique de la domestication des bovins en France, Laboratoire de Préhistoire et Protohistoire de l'Ouest de la France. Pridobljeno 9.5.2008. (v francoščini)
  9. ^ Pickrell J. (8.4.2004). Oldest Known Pet Cat?, National Geographic News. Pridobljeno 9.5.2008. (v angleščini)
  10. ^ West B. & Zhou B-X. (1989). Did chickens go north? New evidence for domestication, World’s Poultry Science Journal, [1] 45: 205-218, 8 p. (v angleščini).
  11. ^ Forstadt M.S. History of the Guinea Pig (Cavia porcellus) in South America, a summary of the current state of knowledge. Pridobljeno 9.5.2008. (v angleščini)
  12. ^ Beja-Pereira, Albano et al., African Origins of the Domestic Donkey, Science 304:1781, 18 June 2004, cited in New Scientist, (v angleščini).
  13. ^ Roger Blench, The history and spread of donkeys in AfricaPDF (235 KiB) (v angleščini).
  14. ^ Levine M.A. Domestication, Breed Diversification and Early History of the Horse, McDonald Institute for Archaeological Research. Pridobljeno 8.5.2008. (v angleščini)
  15. ^ Hugo S. Geese: the underestimated species. FAO Corporate Document Repository. Pridobljeno 8.5.2008. (v angleščini)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]