Plamenci

Plamenci Časovni razpon: Eocen - recentno 50–0 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N
Plamenec (Phoenicopterus ruber), v ozadju Čilenski plamenec (P. chilensis)
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Klad:	Mirandornithes
Red:	Phoenicopteriformes (plamenci) Fürbringer, 1888
Podkladi
†Agnopterus? †Juncitarsus? †Kashinia? †Scaniornis? †Palaelodidae Phoenicopteridae (plamenci)

Plaménci (znanstveno ime Phoenicopteriformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo danes edino živečo družino Phoenicopteridae. Družina plamencev vsebuje šest vrst v edinem rodu Phoenicopterus.

Plamenci (red Phoenicopteriformes) so bližnji sorodniki ponirkom (Podicipedidae) in spadajo v nadrejen klad Mirandornithes.

Neoaves	Mirandornithes Phoenicopteriformes sodbni plamenci Podicipediformes ponirki ... drugi pripadniki Neoaves ...

Fosilni zapisi

Plamenci in njihovi sorodniki imajo številne fosilne zapise. Prvi nedvomni predstavnik družine Phoenicopteridae, Elornis, je znan iz poznega eocena.

Sorodnost z izumrlimi palaelodidi

Palaelodidae – izumrla družina nenavadnih "plavajočih plamencov" – naj bi bili najbližji sorodniki sodobnih plamencev, pri čemer je izumrli rod Juncitarsus nekoliko bolj primitiven od klada, ki združuje plamence in ponirke (Mirandornithes).

Anatomija nog in kril fosilnih ostankov palaelodidov kaže, da so bile to ptice, ki so se plavale po površini vode, ne pa se potapljale kot ponirki.

Opis

Danes živeča družina plamencev Phoenicopteridae je prepoznavna po dolgem vratu in dolgih nogah s štirimi prsti, od katerih je zadnji zakrnel, prednji trije pa povezani s kožico. Hranijo se z algami in vodnimi nevretenčarji, ki živijo v rečnih deltah ali ob obalah vodnih teles. Razširjeni so v Južni in Srednji Ameriki, jugozahodni Aziji, južni Evropi in v Afriki.