Papige

Papige; Časovni razpon: Eocen–holocen 50–0 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N V smeri urinega kazalca od zgoraj navzdol: kakapo in kea, obe vrsti živita na Novi Zelandiji, Coracopsis nigra, endemična za Madagaskar, črni kakadu, južnoameriška rumenoprsa ara ter avstralska ovratničarka.
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Klad:	Psittacopasseres
Red:	Psittaciformes (papige); Wagler, 1830
Naddružine
	Cacatuoidea (kakaduji); Psittacoidea (prave papige); Strigopoidea (Novozelandske papige);
	Območje razširjenosti papig, vse vrste (rdeče)

Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic z močnim, ukrivljenim kljunom, pokončno držo in s kremplji na nogah.^[a] Razvrščene so v štiri družini, ki obsegajo približno 410 vrst v 101 rodu. Večina jih živi v tropskih ter subtropskih območjih. Te štiri družine so Psittaculidae (papige Starega sveta), Psittacidae (afriške papige in papige Novega sveta), Cacatuidae (kakaduji) in Strigopidae (novozelandske papige). Tretjini vseh vrst papig grozi izumrtje, v povprečju imajo večje tveganje izumrtja (po indeksu Rdečega seznama IUCN) kot katera koli druga primerljiva skupina ptic.^[1] Največja raznolikost papig je v Južni Ameriki^[2] in Avstralaziji.^[3]

Etimologija

Ime 'Psittaciformes' izhaja iz starogrške besede za papigo ψιττακός ('Psittacus'), katerega izvor ni jasen. Ktezij (5. stoletje pr. n. št.) je zapisal ime Psittacus po indijanskem imenu za ptico, najverjetneje za eno izmed vrst papig iz rodu Psittacula. Plinij starejši (23/24–79 n. št.) je v svojem delu Naravoslovje (Naturalis historia, knjiga 10, poglavje 58) zapisal, da so Indijci ptico imenovali »siptaces«; vendar do danes niso našli nobenega indijskega imena, ki bi se ujemalo s tem zapisom.^[4]^[5]

Beseda papiga je v slovenščino prišla prek nemške besede Papagei in starofrancoske papegai, ki izvirata iz arabske besede babbag̣ā^c (‛papagaj’). Različica pȃpiga je v slovenščino prešla prek hrvaške oblike pàpiga, ki ima enak izvor.^[6]

Opis

Najbolj očitna značilnost papig je močan, ukrivljen in širok kljun. Zgornja čeljust je izrazita, ukrivljena navzdol in se konča v konici. Ni zraščena z lobanjo, zato se lahko premika neodvisno, kar papigam omogoča izjemno močan ugriz. Veliki makao ima na primer silo ugriza približno 35 kg/cm², kar je primerljivo z ugrizom večjega psa.^[7] Spodnja čeljust je krajša z ostro, navzgor obrnjeno rezalno ploskvijo, ki se giblje ob ravnem delu zgornje čeljusti in deluje podobno kot nakovalo. Čutni receptorji se nahajajo vzdolž notranjih robov keratiniziranega kljuna, kar jim omogoča spretno rokovanje s predmeti. Papige, ki se prehranjujejo s semeni, imajo močan jezik s podobnimi receptorji za dotik kot tisti na konici kljuna. Ti jim omogočajo manipulirati s semeni ali nameščati oreščke v kljunu, tako, da lahko čeljusti uporabijo ustrezno silo za lomljenje.

Glava je velika, oči so nameščene visoko in ob straneh lobanje, zato je vidno polje papig drugačno od drugih ptic. Brez obračanja glave lahko vidijo pod kljunom, nad in precej daleč za glavo. Papige imajo tudi precej široko čelno binokularno vidno polje, čeprav ni tako široko kot pri primatih.^[8] Za razliko od ljudi je vid papig občutljiv na ultravijolično svetlobo.^[9]

Papagaji imajo močna zigodaktilna stopala (dva prsta obrnjena naprej in dva nazaj) z ostrimi, podolgovatimi kremplji, ki jih uporabljajo za plezanje in zibanje. Večina vrst lahko uporabljati stopala za manipuliranje s hrano in drugimi predmeti z visoko stopnjo spretnosti, podobno kot človek uporablja roke.

Prevladujoča barva perja pri papigah je zelena, čeprav ima večina vrst v manjših količinah nekaj rdeče ali druge barve. Kakaduji pa so večinoma črni ali beli z dodatki rdeče, rožnate ali rumene barve.^[10]

Močan spolni dimorfizem v perju ni značilen za papige, z nekaterimi izjemami, kot je papiga eklektus.^[11] ^:202–207 Vendar pa je bilo dokazano, da nekatere vrste papig kažejo spolni dimorfizem perja v ultravijoličnem spektru, ki je za ljudi običajno neviden.^[12]^[13]

Okostja

Kakapo (kritično ogrožen)

Rajska papiga (izumrla)

Modrozeleni makao (izumrl)

Sistematika

Red Psittaciformes vključuje štiri družine, ki obsegajo približno 410 vrst v 101 rodovih.^[14]^[15]^[16]

Naddružina Strigopoidea: novozelandske papige

Družina Strigopidae
- Poddružina Nestorinae: dva rodova z dvema živečima vrstama (kea and novozelandska kaka) ter več izumrlimi vrstami iz novozelandske regije
- Poddružina Strigopinae: neleteči, kritično ogroženi kakapo z Nove Zelandije

Naddružina Cacatuoidea: kakaduji

Družina Cacatuidae
- Poddružina Nymphicinae: en rod z eno vrsto, nimfa.
- Poddružina Calyptorhynchinae: črni kakaduji
- Poddružina Cacatuinae
  - Pleme Microglossini: en rod z eno vrsto, veliki črni kakadu
  - Pleme Cacatuini: štirje rodovi belih, rožnatih in sivih vrst

Naddružina Psittacoidea: prave papige

Družina Psittacidae: afriške papige in papige Novega sveta
- Poddružina Psittacinae: dva afriška rodova, Psittacus in Poicephalus
- Poddružina Arinae
  - Pleme Arini: 18 rodov
  - Pleme Androglossini: 7 rodov
Družina Psittaculidae: papige Starega sveta
- Poddružina Psittrichasinae: dva rodova, Psittrichas, Coracopsis
- Poddružina Platycercinae
  - Pleme Pezoporini: talne papige in sorodniki
  - Pleme Platycercini: širokorepe papige
- Poddružina Psittacellinae: en rod (Psittacella) z več vrstami
- Poddružina Loriinae
  - Pleme Loriini: loriji in lorikeete
  - Pleme Melopsittacini: en rod z eno vrsto, skobčevka
  - Pleme Cyclopsittini: figove papige
- Poddružina Agapornithinae: trije rodovi
- Poddružina Psittaculinae
  - Pleme Polytelini: trije rodovi
  - Pleme Psittaculini: azijske papige
  - Pleme Micropsittini: en rod (pritlikave papige)

Glej tudi

sokoli (bližnji sorodniki papig)

Sklici

↑ Njihove noge so zigodaktilne: dva prsta sta usmerjena naprej in dva nazaj.

↑ Olah, George; Butchart, Stuart H. M.; Symes, Andy; Guzmán, Iliana Medina; Cunningham, Ross; Brightsmith, Donald J.; Heinsohn, Robert (2016). »Ecological and socio-economic factors affecting extinction risk in parrots« (PDF). Biodiversity and Conservation. 25 (2): 205–223. Bibcode:2016BiCon..25..205O. doi:10.1007/s10531-015-1036-z. ISSN 0960-3115. S2CID 17282072.
↑ Berkunsky, I.; Quillfeldt, P.; Brightsmith, D.J.; Abbud, M.C.; Aguilar, J.M.R.E.; Alemán-Zelaya, U.; Aramburú, R.M.; Arce Arias, A.; Balas McNab, R.; Balsby, T.J.S.; Barredo Barberena, J.M.; Beissinger, S.R.; Rosales, M.; Berg, K.S.; Bianchi, C.A. (2017). »Current threats faced by Neotropical parrot populations«. Biological Conservation. 214: 278–287. Bibcode:2017BCons.214..278B. doi:10.1016/j.biocon.2017.08.016. hdl:11449/170151.
↑ Olah, George; Theuerkauf, Jörn; Legault, Andrew; Gula, Roman; Stein, John; Butchart, Stuart; O'Brien, Mark; Heinsohn, Robert (2. januar 2018). »Parrots of Oceania – a comparative study of extinction risk« (PDF). Emu - Austral Ornithology. 118 (1): 94–112. Bibcode:2018EmuAO.118...94O. doi:10.1080/01584197.2017.1410066. ISSN 0158-4197. S2CID 135275510.
↑ Ball, V. (1889). »Further Notes on the Identification of the Animals and Plants of India, Which Were Known to Early Greek Authors«. Proceedings of the Royal Irish Academy. 1: 1–9. JSTOR 20503820.
↑ Schrader, O. (1890). Prehistoric antiquities of the Aryan Peoples: A manual of comparative philology and the earliest culture. Being the "Sprachvergleichung und Urgeschichte" translated by Frank Byron Jevons. London: Charles Griffin and Co. str. 270.
↑ »Fran > Etimološki: papiga«. Fran. ISJFR ZRC SAZU. Pridobljeno 12. oktobra 2025.
↑ Sweat, Rebecca. »Powerful Bird Beaks«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2016. Pridobljeno 8. avgusta 2016.
↑ Demery, Zoe P.; Chappell, J.; Martin, G. R. (2011). »Vision, touch and object manipulation in Senegal parrots Poicephalus senegalus«. Proceedings of the Royal Society B. 278 (1725): 3687–93. doi:10.1098/rspb.2011.0374. PMC 3203496. PMID 21525059.
↑ Ödeen, A.; Håstad, O. (2013). »The phylogenetic distribution of ultraviolet sensitivity in birds«. BMC Evol Biol. 13 (36): 36. Bibcode:2013BMCEE..13...36O. doi:10.1186/1471-2148-13-36. PMC 3637589. PMID 23394614.
↑ Cameron 2007, p. 1.
↑ Forshaw, Joseph M.; Cooper, William T. (1978). Parrots of the World (2nd izd.). Melbourne, Australia: Landsdowne Editions. ISBN 978-0-7018-0690-3. OCLC 1345237692.
↑ Santos, Susana I. C O.; Elward, Brian; Lumeij, Johannes T. (1. marec 2006). »Sexual Dichromatism in the Blue-fronted Amazon Parrot (Amazona aestiva) Revealed by Multiple-angle Spectrometry«. Journal of Avian Medicine and Surgery. 20 (1): 8–14. doi:10.1647/1082-6742(2006)20[8:SDITBA]2.0.CO;2. S2CID 17124101.
↑ Masello, J. F.; Lubjuhn, T.; Quillfeldt, P. (2009). »Hidden dichromatism in the Burrowing Parrot (Cyanoliseus patagonus) as revealed by spectrometric colour analysis«. Hornero. 24 (1): 47–55. doi:10.56178/eh.v24i1.729. hdl:20.500.12110/hornero_v024_n01_p047. ISSN 1850-4884. S2CID 55392503. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2018. Pridobljeno 8. septembra 2019.
↑ Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Julij 2023). »Parrots, cockatoos«. IOC World Bird List Version 13.2. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 22. septembra 2023.
↑ Joseph, L.; Toon, A.; Schirtzinger, E.E.; Wright, T.F.; Schodde, R. (2012). »A revised nomenclature and classification for family-group taxa of parrots (Psittaciformes)«. Zootaxa. 3205 (1): 26–40. doi:10.11646/zootaxa.3205.1.2.
↑ Smith, Brian Tilston; Merwin, Jon; Provost, Kaiya L.; Thom, Gregory; Brumfield, Robb T.; Ferreira, Mateus; Mauck, William M.; Moyle, Robert G.; Wright, Timothy F.; Joseph, Leo (2023). »Phylogenomic Analysis of the Parrots of the World Distinguishes Artifactual from Biological Sources of Gene Tree Discordance«. Systematic Biology. 72: 228–241. doi:10.1093/sysbio/syac055. PMID 35916751.

Navajani viri

Cameron, Matt (2007). Cockatoos. Collingwood, VIC, Australia: CSIRO Publishing. doi:10.1071/9780643095588. ISBN 978-0-643-09232-7. OCLC 1453274155.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Papige v Wikimedijini zbirki
»PSITTACIFORMES«. Atlas of Living Australia.
Parrot videos on the Internet Bird Collection

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Njihove noge so zigodaktilne: dva prsta sta usmerjena naprej in dva nazaj.

[Olah2016-2] Olah, George; Butchart, Stuart H. M.; Symes, Andy; Guzmán, Iliana Medina; Cunningham, Ross; Brightsmith, Donald J.; Heinsohn, Robert (2016). »Ecological and socio-economic factors affecting extinction risk in parrots« (PDF). Biodiversity and Conservation. 25 (2): 205–223. Bibcode:2016BiCon..25..205O. doi:10.1007/s10531-015-1036-z. ISSN 0960-3115. S2CID 17282072.

[Berkunsky2017-3] Berkunsky, I.; Quillfeldt, P.; Brightsmith, D.J.; Abbud, M.C.; Aguilar, J.M.R.E.; Alemán-Zelaya, U.; Aramburú, R.M.; Arce Arias, A.; Balas McNab, R.; Balsby, T.J.S.; Barredo Barberena, J.M.; Beissinger, S.R.; Rosales, M.; Berg, K.S.; Bianchi, C.A. (2017). »Current threats faced by Neotropical parrot populations«. Biological Conservation. 214: 278–287. Bibcode:2017BCons.214..278B. doi:10.1016/j.biocon.2017.08.016. hdl:11449/170151.

[Olah2018-4] Olah, George; Theuerkauf, Jörn; Legault, Andrew; Gula, Roman; Stein, John; Butchart, Stuart; O'Brien, Mark; Heinsohn, Robert (2. januar 2018). »Parrots of Oceania – a comparative study of extinction risk« (PDF). Emu - Austral Ornithology. 118 (1): 94–112. Bibcode:2018EmuAO.118...94O. doi:10.1080/01584197.2017.1410066. ISSN 0158-4197. S2CID 135275510.

[5] Ball, V. (1889). »Further Notes on the Identification of the Animals and Plants of India, Which Were Known to Early Greek Authors«. Proceedings of the Royal Irish Academy. 1: 1–9. JSTOR 20503820.

[6] Schrader, O. (1890). Prehistoric antiquities of the Aryan Peoples: A manual of comparative philology and the earliest culture. Being the "Sprachvergleichung und Urgeschichte" translated by Frank Byron Jevons. London: Charles Griffin and Co. str. 270.

[7] »Fran > Etimološki: papiga«. Fran. ISJFR ZRC SAZU. Pridobljeno 12. oktobra 2025.

[8] Sweat, Rebecca. »Powerful Bird Beaks«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2016. Pridobljeno 8. avgusta 2016.

[senegal-9] Demery, Zoe P.; Chappell, J.; Martin, G. R. (2011). »Vision, touch and object manipulation in Senegal parrots Poicephalus senegalus«. Proceedings of the Royal Society B. 278 (1725): 3687–93. doi:10.1098/rspb.2011.0374. PMC 3203496. PMID 21525059.

[odeen-10] Ödeen, A.; Håstad, O. (2013). »The phylogenetic distribution of ultraviolet sensitivity in birds«. BMC Evol Biol. 13 (36): 36. Bibcode:2013BMCEE..13...36O. doi:10.1186/1471-2148-13-36. PMC 3637589. PMID 23394614.

[FOOTNOTECameron2007[httpsbooksgooglecombooksidu9qSHzxWdy0CpgPA1_p._1]-11] Cameron 2007, p. 1.

[Forshaw78-12] Forshaw, Joseph M.; Cooper, William T. (1978). Parrots of the World (2nd izd.). Melbourne, Australia: Landsdowne Editions. ISBN 978-0-7018-0690-3. OCLC 1345237692.

[13] Santos, Susana I. C O.; Elward, Brian; Lumeij, Johannes T. (1. marec 2006). »Sexual Dichromatism in the Blue-fronted Amazon Parrot (Amazona aestiva) Revealed by Multiple-angle Spectrometry«. Journal of Avian Medicine and Surgery. 20 (1): 8–14. doi:10.1647/1082-6742(2006)20[8:SDITBA]2.0.CO;2. S2CID 17124101.

[14] Masello, J. F.; Lubjuhn, T.; Quillfeldt, P. (2009). »Hidden dichromatism in the Burrowing Parrot (Cyanoliseus patagonus) as revealed by spectrometric colour analysis«. Hornero. 24 (1): 47–55. doi:10.56178/eh.v24i1.729. hdl:20.500.12110/hornero_v024_n01_p047. ISSN 1850-4884. S2CID 55392503. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2018. Pridobljeno 8. septembra 2019.

[ioc-15] Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Julij 2023). »Parrots, cockatoos«. IOC World Bird List Version 13.2. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 22. septembra 2023.

[revision-16] Joseph, L.; Toon, A.; Schirtzinger, E.E.; Wright, T.F.; Schodde, R. (2012). »A revised nomenclature and classification for family-group taxa of parrots (Psittaciformes)«. Zootaxa. 3205 (1): 26–40. doi:10.11646/zootaxa.3205.1.2.

[17] Smith, Brian Tilston; Merwin, Jon; Provost, Kaiya L.; Thom, Gregory; Brumfield, Robb T.; Ferreira, Mateus; Mauck, William M.; Moyle, Robert G.; Wright, Timothy F.; Joseph, Leo (2023). »Phylogenomic Analysis of the Parrots of the World Distinguishes Artifactual from Biological Sources of Gene Tree Discordance«. Systematic Biology. 72: 228–241. doi:10.1093/sysbio/syac055. PMID 35916751.

[a]

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno	GND
Nacionalno	ZDA Francija podatki BnF Republika Češka Španija Izrael
Drugo	Yale LUX