Dolgonoge kure

Dolgonoge kure; Časovni razpon: Zgodnji miocen– recentno PreЄ Є O S D C P T J K Pg N
	Eudromia elegans
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Infrarazred:	Palaeognathae (staročeljustnice)
Klad:	Notopalaeognathae
Klad:	Dinocrypturi
Red:	Tinamiformes (dolgonoge kure); Huxley, 1872
Družina:	Tinamidae (dolgonoge kure); G. R. Gray, 1840
Tipska vrsta
	Tinamus major; Gmelin, 1789
Rodovi
	Nothurinae Eudromia; Nothoprocta; Nothura; Rhynchotus; Taoniscus; Tinamotis; ; Tinaminae Crypturellus; Nothocercus; Tinamus; ;
	Območje razširjenosti družine
Sinonimi
	Crypturidae Bonaparte, 1831; Tinamotidae Bonaparte, 1854; Eudromiidae Bonaparte, 1854; Rhynchotidae von Boetticher, 1934;

Dolgonóge kúre (znanstveno ime Tinamiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo edino družino, Tinamidae. Družina dolgonogih kur je razdeljena v dve poddružini, ki vsebujete približno 47 vrst. Staroselci Francoske Gvajane jim pravijo »tinamu«, od koder izvira njihovo strokovno ime. Dolgonoge kure so edina še živeča skupina staročeljustnic, ki lahko letijo.^[2] Obe poddružini se v splošnem razlikujeta glede na življenjski prostor, Nothurinae živijo v odprtih pokrajinah, Tinaminae pa živijo predvsem v gozdovih.

Opis

Čeprav so na prvi pogled podobne drugim pticam, ki se zadržujejo pri tleh, kot so prepelice in koconoge kure (divje kure), so mnogo starodavnejše in jih skupaj z nojevci in drugimi skupinami primitivnih ptic uvrščamo v skupino staročeljustnic. Njihovi najbližji znani sorodniki so izumrle moe z Nove Zelandije. Ptice so gondvanskega izvora.

V Južni Ameriki do Mehike živi 47 vrst v zelo širokem območju razširjenosti. Njihova hrana je raznovrstna, od žuželk, semen do jagod. Te ptice vidijo redko. Večina naseljuje tropske nižine Južne Amerike, praviloma v temnem, gostem gozdu. Nekatere vrste se pojavljajo vse do Mehike. Čeprav so nekatere vrste zelo pogoste, te ptice živijo odmaknjeno. Nekaj vrst živi na bolj odprtem, travnatem področju, vendar so tudi te oprezne. Dolgonoge kure ležejo več jajc, ki so živih barv in močnega sijaja, podobnega porcelanastemu. Mladiči hitro dorastejo in lahko tečejo že kmalu po izvalitvi.

Taksonomija in sistematika

Družina dolgonih kur obsega 47 danes živečih vrst v devetih rodovih. Dve poddružini sta Nothurinae (znana tudi kot Rhyncotinae), stepske dolgonoge kure, in Tinaminae, gozdne dolgonoge kure.^[3] "Tinamidae" sta leta 2001 prva znansteveno opisala Gauthier in de Queiroz (2001): "Tinamidae se nanaša na kronski klad, ki izvira iz najnovejšega skupnega prednika Tetrao [Tinamus] major Gmelin 1789 in vseh danes živečih ptic, ki si s to vrsto delijo novejšega skupnega prednika kot z Struthio camelus (noj) Linnaeus 1758 in Vultur gryphus (andski kondor) Linnaeus 1758."^[4] Njihova podobnost z drugimi talnimi pticami, kot so pegatke in velenoge kure, so posledica konvergentne evolucije (neodvisnega razvoja podobnih lastnosti).

Fosilni ostanki

Najstarejši fosilni ostanki, ki jih zanesljivo pripišemo dolgonogim kuram izvirajo iz miocenskih skladov,^[5] vendar pa lahko neleteče vrste, podobne ratitom iz paleocena prav tako sodijo v to skupino.^[6]

Sorodstvene zveze rodov

Kladogram rodov dolgonogih kur temelji na raziskaviLukas Musher in sodelavcev, objavljene leta 2025.^[7]

Tinamidae

Tinaminae

Nothocercus – 3 vrste

	Tinamus – 5 vrst

	Crypturellus – 21 vrst

Nothurinae

	Tinamotis – 2 vrsti

	Eudromia – 2 vrsti

Nothura – 5 vrst (vključuje pritlikavega tinamouja (Taoniscus nanus))

	Rhynchotus – 2 vrst

	Nothoprocta – 6 vrst

Vrste po taksonomskem vrstnem redu

Legenda o ohranitvenem statusu:^[8]

Red Tinamiformes Huxley 1872 [Crypturi Goodchild 1891; Dromaeomorphae Huxley 1867]
Družina Tinamidae^[9]^[10]^[11]

Rod †Querandiornis Rusconi 1958
- †Querandiornis romani Rusconi 1958
Poddružina Tinaminae
- Rod Crypturellus
  - †Crypturellus reai Chandler 2012
  - Crypturellus casiquiare – LC
  - Crypturellus bartletti – LC
  - Crypturellus berlepschi – LC
  - Crypturellus atrocapillus – NT
  - Crypturellus strigulosus – LC
  - Crypturellus obsoletus – LC
  - Crypturellus kerriae – VU
  - Crypturellus cinereus – LC
  - Crypturellus duidae – NT
  - Crypturellus soui – LC
  - Crypturellus transfasciatus – NT
  - Crypturellus erythropus – LC
    - C. (e.) columbianus (taksonomski status trenutno nejasen) SACC in 2006 did not approve the split, BLI followed suit.^[12]
    - C. (e.) saltuarius (taksonomski status trenutno nejasen) SACC in 2006 did not approve the split, BLI followed suit.^[12]
    - C. (e.) idoneus (taksonomski status trenutno nejasen) SACC in 2006 did not approve the split, BLI followed suit.^[12]
  - Crypturellus brevirostris – LC
  - Crypturellus boucardi – LC
  - Crypturellus parvirostris – LC
  - Crypturellus tataupa' – LC
  - Crypturellus ptaritepui – LC
  - Crypturellus cinnamomeus – LC
  - Crypturellus undulatus – LC
  - Crypturellus variegatus – LC
  - Crypturellus noctivagus – NT
- Rod Nothocercus
  - Nothocercus bonapartei – LC
  - Nothocercus nigrocapillus – VU
  - Nothocercus julius – LC
- Rod Tinamus
  - Tinamus osgoodi – VU
  - Tinamus major – NT
  - Tinamus tao – VU
  - Tinamus resonans – NE
  - Tinamus solitarius – NT
  - Tinamus guttatus – NT
Poddružina Nothurinae
- Rod Eudromia
  - †Eudromia intermedia (Rovereto 1914) [Tinamisornis intermedius Rovereto 1914 non Dabbene & Lillo 1913; Roveretornis intermedius (Rovereto 1914) Brodkorb 1961]
  - †Eudromia olsoni Tambussi & Tonni 1985 [Tinamisornis intermedius Dabbene & Lillo 1913 non Rovereto 1914; Eudromia elegans intermedia (Dabbene & Lillo 1913)]
  - Eudromia elegans – LC
  - Eudromia formosa – LC
- Rod Nothoprocta
  - Nothoprocta pentlandii – LC
  - Nothoprocta cinerascens – LC
  - Nothoprocta perdicaria – LC
  - Nothoprocta curvirostris – LC
  - Nothoprocta ornata – LC
  - Nothoprocta taczanowskii – VU
- Rod Nothura
  - Nothura chacoensis – LC
  - Nothura darwinii – LC
  - Nothura minor – VU
  - †Nothura paludosa Mercerat 1897
  - †Nothura parvula (Rovereto) Tambussi 1989 [Tinamisornis parvulus Rovereto; Cayetanornis parvulus (Rovereto) Brodkorb 1963]
  - Nothura maculosa – LC
  - Nothura boraquira – LC
- Rod Rhynchotus
  - Rhynchotus maculicollis – LC
  - Rhynchotus rufescens – LC
- Rod Taoniscus
  - Taoniscus nanus – EN
- Rod Tinamotis
  - Tinamotis ingoufi – LC
  - Tinamotis pentlandii – LC

Sklici

1 2 Brands 2020
↑ Phillips et al. 2010
↑ Brown 2007
↑ Gauthier & de Queiroz 2001
↑ Bertelli & Chiappe 2005
↑ Agnolin; in sod. (2016). »Unexpected diversity of ratites (Aves, Palaeognathae) in the early Cenozoic of South America: palaeobiogeographical implications«. Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology. 41: 1–11. doi:10.1080/03115518.2016.1184898. S2CID 132516050.
↑ Musher, L.J.; Catanach, T.A.; Valqui, T.; Brumfield, R.T.; Aleixo, A.; Johnson, K.P.; Weckstein, J.D. (2025). »Whole-genomes illuminate the drivers of gene tree discordance and the tempo of tinamou diversification (Aves: Tinamidae)«. Systematic Biology syaf077. doi:10.1093/sysbio/syaf077.
↑ Birdlife International 2013
↑ »Taxonomic lists- Aves«. Paleofile.com (net, info). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2016. Pridobljeno 30. decembra 2015.
↑ Çınar, Ümüt (november 2015). »01 → Pᴀʟᴇᴏɢɴᴀᴛʜᴀᴇ: Sᴛʀᴜᴛʜɪᴏɴɪfᴏʀᴍᴇs, Rʜᴇɪfᴏʀᴍᴇs, Cᴀsᴜᴀʀɪɪfᴏʀᴍᴇs, Aᴘᴛᴇʀʏɢɪfᴏʀᴍᴇs, Aᴇᴘʏᴏʀɴɪᴛʜɪfᴏʀᴍᴇs, Dɪɴᴏʀɴɪᴛʜɪfᴏʀᴍᴇs, Lɪᴛʜᴏʀɴɪᴛʜɪfᴏʀᴍᴇs, Tɪɴᴀᴍɪfᴏʀᴍᴇs & Rᴇfᴇʀᴇɴᴄᴇs«. English Names of Birds. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. novembra 2015. Pridobljeno 30. decembra 2015.
↑ Brodkob, Pierce (1963). »Catalogue of fossil birds 1- Archaeopterygiformes through Ardeiformes«. Biological Sciences, Bulletin of the Florida State Museum. 7 (4): 180–293. Pridobljeno 30. decembra 2015.
1 2 3 Remsen & Donegan 2008

Viri

Birdlife International, ur. (2013). »Species status: Tinamidae«. BirdLife data zone. BirdLife International. Pridobljeno 25. maja 2013.
Bertelli, Sara; Chiappe, Luis M. (2005). »Earliest tinamous (Aves: Palaeognathae) from the Miocene of Argentina and their phylogenetic position« (PDF). Contributions in Science. 502: 1–20. doi:10.5962/p.226787. ISSN 0459-8113. S2CID 195419766.
Brown, Joseph W. (junij 2007). »Tinamidae: Tinamous«. Tree of Life Web Project. Pridobljeno 18. marca 2009.
Gauthier, J.; de Queiroz, K. (2001). »Feathered dinosaurs, flying dinosaurs, crown dinosaurs, and the name "Aves"« (PDF). V Gauthier, J.; Gall, L. F. (ur.). New Perspectives on the Origin and Early Evolution of Birds: Proceedings of the International Symposium in Honor of John H. Ostrom. The Peabody Museum of Natural History, Yale University. str. 7–41. ISBN 978-0-912532-57-8.
Brands, Sheila (2020). »Systema Naturae 2000 / Monotypic taxon: Order Tinamiformes«. Project: The Taxonomicon. Pridobljeno 30. decembra 2020.
Phillips, Matthew J.; Gibb, Gillian C.; Crimp, Elizabeth A.; Penny, David (2010). »Tinamous and Moa Flock Together: Mitochondrial Genome Sequence Analysis Reveals Independent Losses of Flight among Ratites«. Systematic Biology. 59 (1): 90–107. doi:10.1093/sysbio/syp079. PMID 20525622.
Remsen, J. V. Jr.; Donegan, Thomas (2008). »Classification of birds of South America Part 01«. South American Classification Committee. American Ornithologists' Union. str. Proposal 209–211. Pridobljeno 4. februarja 2009.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi dolgonoge kure v Wikimedijini zbirki

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[SN-1] 1 2 Brands 2020

[Phillips-2] Phillips et al. 2010

[Brown-3] Brown 2007

[4] Gauthier & de Queiroz 2001

[bertelli2005-5] Bertelli & Chiappe 2005

[6] Agnolin; in sod. (2016). »Unexpected diversity of ratites (Aves, Palaeognathae) in the early Cenozoic of South America: palaeobiogeographical implications«. Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology. 41: 1–11. doi:10.1080/03115518.2016.1184898. S2CID 132516050.

[7] Musher, L.J.; Catanach, T.A.; Valqui, T.; Brumfield, R.T.; Aleixo, A.; Johnson, K.P.; Weckstein, J.D. (2025). »Whole-genomes illuminate the drivers of gene tree discordance and the tempo of tinamou diversification (Aves: Tinamidae)«. Systematic Biology syaf077. doi:10.1093/sysbio/syaf077.

[8] Birdlife International 2013

[9] »Taxonomic lists- Aves«. Paleofile.com (net, info). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2016. Pridobljeno 30. decembra 2015.

[10] Çınar, Ümüt (november 2015). »01 → Pᴀʟᴇᴏɢɴᴀᴛʜᴀᴇ: Sᴛʀᴜᴛʜɪᴏɴɪfᴏʀᴍᴇs, Rʜᴇɪfᴏʀᴍᴇs, Cᴀsᴜᴀʀɪɪfᴏʀᴍᴇs, Aᴘᴛᴇʀʏɢɪfᴏʀᴍᴇs, Aᴇᴘʏᴏʀɴɪᴛʜɪfᴏʀᴍᴇs, Dɪɴᴏʀɴɪᴛʜɪfᴏʀᴍᴇs, Lɪᴛʜᴏʀɴɪᴛʜɪfᴏʀᴍᴇs, Tɪɴᴀᴍɪfᴏʀᴍᴇs & Rᴇfᴇʀᴇɴᴄᴇs«. English Names of Birds. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. novembra 2015. Pridobljeno 30. decembra 2015.

[11] Brodkob, Pierce (1963). »Catalogue of fossil birds 1- Archaeopterygiformes through Ardeiformes«. Biological Sciences, Bulletin of the Florida State Museum. 7 (4): 180–293. Pridobljeno 30. decembra 2015.

[SACC-12] 1 2 3 Remsen & Donegan 2008

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

Spletne zbirke normativne kontrole
Nacionalno	ZDA Izrael
Drugo	Yale LUX