Grb

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest

Grb je v evropski tradiciji simbolna podoba, ki predstavlja določeno osebo (družino, rodbino) in jo ta oseba uporablja na različne načine. Grb je lahko simbol mesta, organizacije, društva ali države, v Sloveniji tudi občine.

Izvor grbov sega v srednji vek, ko so si vitezi pobarvali ščite, da so dosegli večjo prepoznavnost.

Veda, ki se ukvarja z grbi, se imenuje grboslovje oziroma heraldika.

Grb se je rodil v času viteškega srednjega veka iz povsem praktičnih razlogov – potrebno je bilo namreč prepoznati bojevnike: zaveznike in sovražnike, katerih obraze so zakrivali zaprti šlemi. Prav tako je bilo pomembno prepoznavanje na samem bojišču; pripadniki posamezne strani so se prepoznali na osnovi značilnih barv, v vojnem trušču je bilo to edino zanesljivo in hitro sredstvo za prepoznavanje. Kot se je izkazalo, so ta posebna znamenja preživela njihove iznajditelje. Zamenjal se je način bojevanja in viteških turnirjev ni več, grbi pa so ostali tesno povezani z vsakodnevnim življenjem do današnjih dni.

Grb je trajno barvno in simbolno znamenje na ščitu, oblikovano po heraldičnih pravilih (barve, lega na ščitu, oblike, znaki). Določen je za identifikacijo nositelja, ki je lahko fizična ali pravna oseba.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]