Smreka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Smreka
Navadna smreka (Picea abies)
Navadna smreka (Picea abies)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Spermatophyta (semenke)
Poddeblo: Coniferophytina (igličastolistne golosemenke)
Razred: Pinopsida
Podrazred: Pinidae (storžnjaki)
Red: Pinales (borovci)
Družina: Pinaceae (borovke)
Rod: Picea (smreka)
Link
Vrste

okrog 35

Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk. Obsega okrog 35 vednozelenih vrst iglastih dreves. V kraju Raduše, ki leži v občini Slovenj Gradec je pred leti stala najdebelejša smreka v Sloveniji. V obseg je merila kar 555 cm.

Les smreke je svetlo rumenkaste barve po celotni prostornini debla. Beljava in jedrovina se barvno ne ločita. Poskobljan les ima vonj po smoli, pogosto pa se pojavljajo tudi smolni žepki. Od lesa jelke (Abies Alba) se loči le po vsebnosti smolnih kanalov, ki jih jelovina nima.

Opis smreke[uredi | uredi kodo]

Smreka je hitro rastoč iglavec stožčaste oblike z razvejano krošnjo. Krošnja je sestavljena iz ukrivljenih vej, na katerih rastejo temno zelene iglice. Iglice so dolge od 10-25 milimetrov, ter so ravne. Na koncu vej rastejo spodaj podolgovati storži, ki visijo navzdol z vej. Deblo je podolgovato. Les je rdečkastobel, v notranjosti pa se beljava ne loči od črnjave. Poskobljan les ima vonj po smoli, pogosto pa se pojavljajo tudi smolni žepki (luknja diskaste oblike napolnjena z smolo). Od lesa jelke se loči le po vsebnosti smolnih kanalov, ki jih jelka nima. Maksimalna višina je od 20 do 30 metrov, širina pa od 5 do 7 metrov. Lubje je smolnato in rdečkastorjave barve ter je zelo hrapavo. Korenine rastejo plitvo pod površjem, zato jo močnejši veter ali težak sneg lahko prevrneta ali odlomita. Kakor vemo pa so smreke golosemenke, se pravi da imajo storže, ki so pri smreki podolgovati ter bolj tanki. V teh visečih storžih pa ležijo krilata semena. Storži so sprva zeleni in trdo zbiti. Ko jeseni dozorijo, postanejo rjavkasti. V toplih dneh se luske na storžih razmaknjeno, semena pa raznese veter. Če jih odloži na primerna tla, iz njih zrastejo nova drevesa.

Redka vrsta kačaste smreke, Trenta

Vrste[uredi | uredi kodo]

1 Storži z debelimi luskami; listi na prečnem prerezu kvadratni: sekcija Picea

1a Storži z (večinoma) priostrenimi konicami; listi topi ali nekoliko priostreni
1b Storži z gladko zaokroženimi luskami; listi topi ali nekoliko priostreni
1c Storži z gladko zaokroženimi luskami; listi z zelo ostro konico

2 Storži z debelimi valovitimi luskami, listi nekoliko do zelo sploščeni: sekcija Omorika

2a Storži večinoma z zaokroženimi luskami; listi na prerezu sploščeni, spodaj beli
2b Storži večinoma z valovitimi luskami; listi na prerezu rahlo sploščeni, pogosto spodaj bolj bledi

3 Storži z zelo tankimi, valovitimi luskami: sekcija 'Casicta'

Viri[uredi | uredi kodo]

Martinčič A. (ur.) (2007). Mala flora Slovenije, 4. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 967 str. ISBN 978-961-251-026-8. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]