Srebro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Srebro,  47Ag
Silver crystal.jpg
Elektrolitično rafinirano srebro
Splošno
Ime, znak srebro, Ag
Izgovarjava srebró
Izgled bleščeča se bela kovina
Srebro v periodnem sistemu
Vodik (diatomic nonmetal)
Helij (noble gas)
Litij (alkali metal)
Berilij (alkaline earth metal)
Bor (metalloid)
Ogljik (polyatomic nonmetal)
Dušik (diatomic nonmetal)
Kisik (diatomic nonmetal)
Fluor (diatomic nonmetal)
Neon (noble gas)
Natrij (alkali metal)
Magnezij (alkaline earth metal)
Aluminij (post-transition metal)
Silicij (metalloid)
Fosfor (polyatomic nonmetal)
Žveplo (polyatomic nonmetal)
Klor (diatomic nonmetal)
Argon (noble gas)
Kalij (alkali metal)
Kalcij (alkaline earth metal)
Skandij (transition metal)
Titan (transition metal)
Vanadij (transition metal)
Krom (transition metal)
Mangan (transition metal)
Železo (transition metal)
Kobalt (transition metal)
Nikelj (transition metal)
Baker (transition metal)
Cink (transition metal)
Galij (post-transition metal)
Germanij (metalloid)
Arzen (metalloid)
Selen (polyatomic nonmetal)
Brom (diatomic nonmetal)
Kripton (noble gas)
Rubidij (alkali metal)
Stroncij (alkaline earth metal)
Itrij (transition metal)
Cirkonij (transition metal)
Niobij (transition metal)
Molibden (transition metal)
Tehnicij (transition metal)
Rutenij (transition metal)
Rodij (transition metal)
Paladij (transition metal)
Srebro (transition metal)
Kadmij (transition metal)
Indij (post-transition metal)
Kositer (post-transition metal)
Antimon (metalloid)
Telur (metalloid)
Jod (diatomic nonmetal)
Ksenon (noble gas)
Cezij (alkali metal)
Barij (alkaline earth metal)
Lantan (lanthanide)
Cerij (lanthanide)
Prazeodim (lanthanide)
Neodim (lanthanide)
Prometij (lanthanide)
Samarij (lanthanide)
Evropij (lanthanide)
Gadolinij (lanthanide)
Terbij (lanthanide)
Disprozij (lanthanide)
Holmij (lanthanide)
Erbij (lanthanide)
Tulij (lanthanide)
Iterbij (lanthanide)
Lutecij (lanthanide)
Hafnij (transition metal)
Tantal (transition metal)
Volfram (transition metal)
Renij (transition metal)
Osmij (transition metal)
Iridij (transition metal)
Platina (transition metal)
Zlato (transition metal)
Živo srebro (transition metal)
Talij (post-transition metal)
Svinec (post-transition metal)
Bizmut (post-transition metal)
Polonij (post-transition metal)
Astat (metalloid)
Radon (noble gas)
Francij (alkali metal)
Radij (alkaline earth metal)
Aktinij (actinide)
Torij (actinide)
Protaktinij (actinide)
Uran (actinide)
Neptunij (actinide)
Plutonij (actinide)
Americij (actinide)
Kirij (actinide)
Berkelij (actinide)
Kalifornij (actinide)
Ajnštajnij (actinide)
Fermij (actinide)
Mendelevij (actinide)
Nobelij (actinide)
Lavrencij (actinide)
Raderfordij (transition metal)
Dubnij (transition metal)
Seaborgij (transition metal)
Borij (transition metal)
Hasij (transition metal)
Majtenrij (unknown chemical properties)
Darmštatij (unknown chemical properties)
Rengenij (unknown chemical properties)
Kopernicij (transition metal)
Ununtrij (unknown chemical properties)
Flerovij (post-transition metal)
Ununpentij (unknown chemical properties)
Livermorij (unknown chemical properties)
Ununseptij (unknown chemical properties)
Ununoctij (unknown chemical properties)
Cu

Ag

Au
paladijsrebrokadmij
Vrstno število 47
Standardna atomska teža (±) (Ar) 107,8682(2)[1]
Kategorija elementa   prehodni element
Skupina, blok skupina 11, d-blok
Perioda perioda 5
Razporeditev elektronov [Kr] 4d10 5s1
po lupini 2, 8, 18, 18, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi trdnina
Tališče 961,78 °C ​(1234,93 K, ​1763,2 °F)
Vrelišče 2162 °C ​(2435 K, ​3924 °F)
Gostota blizu s.t. 10,49 g/cm3
v tekočem stanju, pri TT 9,320 g/cm3
Talilna toplota 11,28 kJ/mol
Izparilna toplota 254 kJ/mol
Toplotna kapaciteta 25,350 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.010 1.140 1.302 1.509 1.782 2.160
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja 1, 2, 3 ​(amfoterni oksid)
Elektronegativnost Paulingova lestvica: 1,93
Ionizacija 1.: 731,0 kJ/mol
2.: 2070 kJ/mol
3.: 3361 kJ/mol
Atomski polmer empirično: 144 pm
Kovalentni polmer 145±5 pm
Van der Waalsov polmer 172 pm
Razno
Kristalna struktura ploskovno centrirana kocka (pck)
Ploskovno centrirana kocka kristalna struktura za srebro
Hitrost zvoka ozka palica 2680 m/s (pri s.t.)
Toplotno raztezanje 18,9 µm/(m·K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost 429 W/(m·K)
Toplotna difuzivnost 174 mm2/s (pri 300 K)
Električni upor 15,87 nΩ·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev diamagnetik[2]
Youngov modul 83 GPa
Strižni modul 30 GPa
Stisljivostni modul 100 GPa
Poissonovo razmerje 0,37
Mohsova trdota 2,5
Trdota po Vickersu 251 MPa
Trdota po Brinellu 206-250 MPa
Številka CAS 7440-22-4
Zgodovina
Odkritje pred 5. tisočletjem pr. n. št.
Najstabilnejši izotopi
Glavni članek: Izotopi srebra
izo NA Razpol. doba DM DE (MeV) DP
105Ag sint. 41,2 dni ε 105Pd
γ 0,344, 0,280,
0,644, 0,443
106mAg sint. 8,28 dni ε 106Pd
γ 0,511, 0,717,
1,045, 0,450
107Ag 51,839% (SF) <20,512
108mAg sint. 418 let ε 108Pd
IT 0,109 108Ag
γ 0,433, 0,614,
0,722
109Ag 48,161% (SF) <19,241
111Ag sint. 7,45 dni β 1.036, 0,694 111Cd
γ 0,342
Razpadni načini DM v oklepajih so predvideni, in še niso bili opazovani

Srebró (latinsko argentum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ag in atomsko število 47. Simbol Ag je izpeljanka iz latinske besede Argentum. Ta mehka bela bleščeča se prehodna kovina ima od vseh kovin najvišjo električno in toplotno prevodnost. Pojavlja se v mineralih in v prosti obliki. Srebro se uporablja za izdelavo kovancev, nakita, jedilnega pribora in v fotografiji.

Srebro je zelo upogljivo in ga je enostavno obdelovati (dasi malce težje od zlata). Je univalentna žlahtna kovina s bleščečim se belim kovinskim leskom, ki ga je moč zelo lepo pološčiti. Od vseh kovin najbolje prevaja elektriko, celo bolje od bakra, vendar višja cena preprečuje, da bi v električnih napeljavah na široko nadomestil baker.

Čisto srebro ima tudi najvišjo toplotno prevodnost, najbolj belo barvo, najvišjo optično odbojnost (čeprav slabo odbija ultravijolično svetlobo), in najnižji kontaktni toplotni upor od vseh kovin. Srebrovi halidi so fotosenzitivni in imajo izjemen svetlobni učinek. Ta kovina je stabilna na čistem zraku in vodi, vendar potemni, če je izpostavljena ozonu, vodikovemu sulfidu, ali zraku z vsebnostjo žvepla. Najpogostejši oksidacijski stanji srebra sta +1 in +2.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Standard Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
  2. ^ Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]