Srebro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Srebro,  47Ag
Silver crystal.jpg
Elektrolitično rafinirano srebro
Splošno
Ime, znak srebro, Ag
Izgovarjava srebró
Izgled bleščeča se bela kovina
Srebro v periodnem sistemu
Vodik (diatomic nonmetal)
Helij (noble gas)
Litij (alkali metal)
Berilij (alkaline earth metal)
Bor (metalloid)
Ogljik (polyatomic nonmetal)
Dušik (diatomic nonmetal)
Kisik (diatomic nonmetal)
Fluor (diatomic nonmetal)
Neon (noble gas)
Natrij (alkali metal)
Magnezij (alkaline earth metal)
Aluminij (post-transition metal)
Silicij (metalloid)
Fosfor (polyatomic nonmetal)
Žveplo (polyatomic nonmetal)
Klor (diatomic nonmetal)
Argon (noble gas)
Kalij (alkali metal)
Kalcij (alkaline earth metal)
Skandij (transition metal)
Titan (transition metal)
Vanadij (transition metal)
Krom (transition metal)
Mangan (transition metal)
Železo (transition metal)
Kobalt (transition metal)
Nikelj (transition metal)
Baker (transition metal)
Cink (transition metal)
Galij (post-transition metal)
Germanij (metalloid)
Arzen (metalloid)
Selen (polyatomic nonmetal)
Brom (diatomic nonmetal)
Kripton (noble gas)
Rubidij (alkali metal)
Stroncij (alkaline earth metal)
Itrij (transition metal)
Cirkonij (transition metal)
Niobij (transition metal)
Molibden (transition metal)
Tehnicij (transition metal)
Rutenij (transition metal)
Rodij (transition metal)
Paladij (transition metal)
Srebro (transition metal)
Kadmij (transition metal)
Indij (post-transition metal)
Kositer (post-transition metal)
Antimon (metalloid)
Telur (metalloid)
Jod (diatomic nonmetal)
Ksenon (noble gas)
Cezij (alkali metal)
Barij (alkaline earth metal)
Lantan (lanthanide)
Cerij (lanthanide)
Prazeodim (lanthanide)
Neodim (lanthanide)
Prometij (lanthanide)
Samarij (lanthanide)
Evropij (lanthanide)
Gadolinij (lanthanide)
Terbij (lanthanide)
Disprozij (lanthanide)
Holmij (lanthanide)
Erbij (lanthanide)
Tulij (lanthanide)
Iterbij (lanthanide)
Lutecij (lanthanide)
Hafnij (transition metal)
Tantal (transition metal)
Volfram (transition metal)
Renij (transition metal)
Osmij (transition metal)
Iridij (transition metal)
Platina (transition metal)
Zlato (transition metal)
Živo srebro (transition metal)
Talij (post-transition metal)
Svinec (post-transition metal)
Bizmut (post-transition metal)
Polonij (post-transition metal)
Astat (metalloid)
Radon (noble gas)
Francij (alkali metal)
Radij (alkaline earth metal)
Aktinij (actinide)
Torij (actinide)
Protaktinij (actinide)
Uran (actinide)
Neptunij (actinide)
Plutonij (actinide)
Americij (actinide)
Kirij (actinide)
Berkelij (actinide)
Kalifornij (actinide)
Ajnštajnij (actinide)
Fermij (actinide)
Mendelevij (actinide)
Nobelij (actinide)
Lavrencij (actinide)
Raderfordij (transition metal)
Dubnij (transition metal)
Seaborgij (transition metal)
Borij (transition metal)
Hasij (transition metal)
Majtenrij (unknown chemical properties)
Darmštatij (unknown chemical properties)
Rengenij (unknown chemical properties)
Kopernicij (transition metal)
Ununtrij (unknown chemical properties)
Flerovij (post-transition metal)
Ununpentij (unknown chemical properties)
Livermorij (unknown chemical properties)
Ununseptij (unknown chemical properties)
Ununoctij (unknown chemical properties)
Cu

Ag

Au
paladijsrebrokadmij
Vrstno število 47
Standardna atomska teža (±) (Ar) 107,8682(2)[1]
Kategorija elementa   prehodni element
Skupina, blok skupina 11, d-blok
Perioda perioda 5
Razporeditev elektronov [Kr] 4d10 5s1
po lupini 2, 8, 18, 18, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi trdnina
Tališče 961,78 °C ​(1234,93 K, ​1763,2 °F)
Vrelišče 2162 °C ​(2435 K, ​3924 °F)
Gostota blizu s.t. 10,49 g/cm3
v tekočem stanju, pri TT 9,320 g/cm3
Talilna toplota 11,28 kJ/mol
Izparilna toplota 254 kJ/mol
Toplotna kapaciteta 25,350 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.010 1.140 1.302 1.509 1.782 2.160
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja 1, 2, 3 ​(amfoterni oksid)
Elektronegativnost Paulingova lestvica: 1,93
Ionizacija 1.: 731,0 kJ/mol
2.: 2070 kJ/mol
3.: 3361 kJ/mol
Atomski polmer empirično: 144 pm
Kovalentni polmer 145±5 pm
Van der Waalsov polmer 172 pm
Razno
Kristalna struktura ploskovno centrirana kocka (pck)
Ploskovno centrirana kocka kristalna struktura za srebro
Hitrost zvoka ozka palica 2680 m/s (pri s.t.)
Toplotno raztezanje 18,9 µm/(m·K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost 429 W/(m·K)
Toplotna difuzivnost 174 mm2/s (pri 300 K)
Električni upor 15,87 nΩ·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev diamagnetik[2]
Youngov modul 83 GPa
Strižni modul 30 GPa
Stisljivostni modul 100 GPa
Poissonovo razmerje 0,37
Mohsova trdota 2,5
Trdota po Vickersu 251 MPa
Trdota po Brinellu 206-250 MPa
Številka CAS 7440-22-4
Zgodovina
Odkritje pred 5. tisočletjem pr. n. št.
Najstabilnejši izotopi
Glavni članek: Izotopi srebra
izo NA Razpol. doba DM DE (MeV) DP
105Ag sint. 41,2 dni ε 105Pd
γ 0,344, 0,280,
0,644, 0,443
106mAg sint. 8,28 dni ε 106Pd
γ 0,511, 0,717,
1,045, 0,450
107Ag 51,839% (SF) <20,512
108mAg sint. 418 let ε 108Pd
IT 0,109 108Ag
γ 0,433, 0,614,
0,722
109Ag 48,161% (SF) <19,241
111Ag sint. 7,45 dni β 1.036, 0,694 111Cd
γ 0,342
Razpadni načini DM v oklepajih so predvideni, in še niso bili opazovani

Srebró (latinsko argentum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ag in atomsko število 47. Simbol Ag je izpeljanka iz latinske besede Argentum. Ta mehka bela bleščeča se prehodna kovina ima od vseh kovin najvišjo električno in toplotno prevodnost. Pojavlja se v mineralih in v prosti obliki. Srebro se uporablja za izdelavo kovancev, nakita, jedilnega pribora in v fotografiji.

Srebro je zelo upogljivo in ga je enostavno obdelovati (dasi malce težje od zlata). Je univalentna žlahtna kovina z bleščečim se belim kovinskim leskom, ki ga je moč zelo lepo pološčiti. Od vseh kovin najbolje prevaja elektriko, celo bolje od bakra, vendar višja cena preprečuje, da bi v električnih napeljavah na široko nadomestil baker.

Čisto srebro ima tudi najvišjo toplotno prevodnost, najbolj belo barvo, najvišjo optično odbojnost (čeprav slabo odbija ultravijolično svetlobo), in najnižji kontaktni toplotni upor od vseh kovin. Srebrovi halidi so fotosenzitivni in imajo izjemen svetlobni učinek. Ta kovina je stabilna na čistem zraku in vodi, vendar potemni, če je izpostavljena ozonu, vodikovemu sulfidu, ali zraku z vsebnostjo žvepla. Najpogostejši oksidacijski stanji srebra sta +1 in +2.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Denar[uredi | uredi kodo]

500 gramska srebrna palica

Med zgodnjimi oblikami kovanega denarja so odkriti srebrni kovanci, takšni so kovanci kraljestva Lidije in Male Azije približno 600 let pred našim štetjem.[3] ThLidijski kovanci so bili napravljeni z litine elektrum, naravne mešanice med zlatom in srebrom.[3] Kovani srebrni denar je bil do 20.stoletja uporabljen za prenos vrednosti pri izmenjavi. Opazno se je vloga srebra okrnila z uvajanjem papirnate denarja, a je borzna vrednost zlata in srebra ostala pomemben standard mednarodne menjave. Iz srebra so bili tako kovanci grške drahme,[4] rimski denarij,[5] islamski dirham,[6] indijska rupija iz časov mugalskega imperija (kovani denar je bil iz litin bakra, zlata in srebra),[7] in španski dolar.[8][9]

Razmerje med srebrom uporabljenim za kovance in srebrom uporabljenim za drugačne namene se spreminja glede na vojno stanje. Za časa vojne se tako praviloma več srebra uporabi za proizvodnjo kovancev, kar varuje valuto in omogoči tudi za čas vojne, da valuta in bančni sistem ostaneta močna in tako država lažje financira vojno.[10]

Danes srebro velja za eno od štirih dragih kovin, ki prepisuje tudi kvaliteto palic pa tudi standard kvalitete čiste kovine po standardu ISO 4217 (koda XAG). Druge drage kovine so zlato, platina in paladij.[11] Srebro se predela v kovance iz srebrnih palic in cevi, ki so predelane v pravilen profil in nato toplotno obdelane in narezane na kose. Ti kosi so nato stisnjeni in kovani v kovnici, ki v modernih časih lahko proizvede do 8000 kovancev na uro.[10]

Nakit in srebrnina[uredi | uredi kodo]

Tradicionalno najbolj razširjena uporaba srebra je bila prizvodnja nakita, okrasnih izdelkov in drugih izdelkov namenjenih trajni rabi. Obširna je bila zlasti zgodnja uporaba srebra pri jedilnem priboru, srebro je bilo cenjeno tudi zaradi antibakterijskih lastnosti in tako uporabljeno tudi pri ustniku pri flavti in kozarcih. Srebro je pomembna sestavina tudi pri izdelavi zrcala;[12] uporaba srebra je težavna, saj gre za gibljivo in mehko kovino, zato se veliko srebrnega orodja in celo nakita raje le obda s srebrom (ti. posrebreno).[13]

Elektronika[uredi | uredi kodo]

Srebro je zelo pomembna sestavina pri konduktorjih in elektrodah, saj je srebro visoko prevodna snov tudi ob naknadnih poškodbah. Srebro se tako uporablja za vakuumske cevi, polprevodnike, vezja in različne dele omrežij. Natisnjena vezja in RFID antene so bile prebarvane tudi z barvo s srebrom.[14][15] Srebrni prah in prašno oblika srebrnih litin se uporabljajo pri preparacijskih pastah za prevodne plasti, elektrode in keramične kapacitatorje in druge keramične komponente.[16]

Kemijska oprema[uredi | uredi kodo]

Srebro je uporabno pri proizvodnji kemijske opreme, saj je slabo reaktivno, visoko elektroprevodno, visoko toplotno prevodno in zlahka prepuščeno predelavi. Srebrni križ (litina z 0,15 % niklja, kar prepreči rekristalizacijo kovine ob rdečem plamenu) se uporablja za izdelavo alkalne fuzije. Baker in srebro se uporablja pri kemijskih reakcijah z flourinom. Oprema, ki mora delovati pri visokih temperaturah je pogosto posrebrena. Srebro in zlato je pogosto uporabljeno kot zapiralo, žičnat pečat na kisikovih kompresijskih bombah in vakuumski oprema.[17]

Kataliza[uredi | uredi kodo]

Srebrna kovina je dober katalizator za oksidacijske reakcije, zna biti celo premočan katalizator, ki oksidacijo ob preveliki izpostavitvi organskih snovi pospeši do dokončne reakcije v ogljikov dioksid. Katalizo se tako izvede praviloma z grobimi kosi srebra. Ob večjih temperaturah lahko srebro vezano na silikate ali na α-Al2O3 pomaga pri oksidaciji etilena v etilenov oksid pri 230–270 °C. Dehidrogenacija metanola v formaldehid se tako izvede pri 600–720 °C, prav tako dehidrogenacija izopropanola v aceton.[17]

Fotografija[uredi | uredi kodo]

V sedaj manj uporabni klasični fotografiji je bila občutljivost srebrnih soli (AgX - srebrni bromid, jodid, klorid) na svetlobo pomemben element razvoja fotografije. Fotosenzitivna emulzija uporabljena v črnobeli tehniki je bila v osnovi suspenzija srebnih soli v želatini, premešani z plemenitimi kovinami za izboljšavo občutljivosti na svetlobo. Takšna emulzija je reagirala na svetlobo pri razvijanju filma. Najpomembnejša sestavina pri razvijanju je srebrov nitrat. Z razvojem digitalne fotografije je vidno upadlo povpraševanje po srebrovem nitratu tudi preko 70 % odstotkov.[18][19]

Nanodelci[uredi | uredi kodo]

Drobni delci srebra so zaradi antibakterijski lastnosti koristni pri dodajanju k oblačilom, ki tako zaradi odganjanja bakterij, glivic zmanjšajo smrad in vzdržljivost. Dodajajo se lahko tudi čistilom zaradi istih lastnosti. Srebro je lahko zelo škodljivo za bakterije, saj ima celoma strupen učinek na redke cepljivke.[20]

Drugo[uredi | uredi kodo]

Pladenj južnoazijskih slaščic z koščki srebrnega varka

Čista srebrna barva se uporablja tudi za obarvanje hrane kot dodatek E174, ki je odobren v Evropski uniji.[21] Tradicionalna indijska kuhinja občasno vsebuje tudi dekorativno srebrni premaz znan kot vark,[22] nekatere druge kulture pa poznajo srebrni draže, ki se ga uporablja za okras peciva, tort, piškotov in drugih sladic.[23]

Koloidno srebro se lahko uporablja pri čiščenju bazenov in vode.[20] Srebrov jodid lahko pospeši dež, če se ga razširja med oblake.

Uporaba v medicini[uredi | uredi kodo]

Srebro se v medicinske namene uporablja že dolgo. Že Hipokrat je poznal njegove zdravilne učinke, saj ima srebro antiseptične lastnosti. Danes se srebro uporablja v povojih in kremah saj s svojimi lastnostmi pripomore k hitrejšemu in boljšemu celjenju ran hkrati pa v telo ne spušča strupenih snovi[24]. Poleg tega se v alternativni medicini uporablja tudi koloidno srebro, ki pa lahko povzroča stranske učinke in ga tradicionalna medicina ne priporoča[25][26]. Srebro je za razliko od živega srebra manj strupena snov, ki zna biti uporabljena tako za zobne plombe ob amalgamu, posrebrene so lahko umetne okončine in urinarni katetri pa tudi cevke, ki prebijajo sapnik do pljuč. Srebro od umetnih snovi dosega dezinfekcijski učinek in tako zmanjša možnost infekcij ob vstavljanju tujka.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Standard Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
  2. ^ Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5. 
  3. ^ 3,0 3,1 "The origins of coinage". britishmuseum.org. Pridobljeno dne September 21, 2015. 
  4. ^ "Tetradrachm". Merriam-Webster. Pridobljeno dne 2008-01-20. 
  5. ^ Crawford, Michael H. (1974). Roman Republican Coinage, Cambridge University Press, 2 Volumes. ISBN 0-521-07492-4
  6. ^ Oxford English Dictionary, 1st edition, s.v. 'dirhem'
  7. ^ etymonline.com (September 20, 2008). "Etymology of rupee". Pridobljeno dne 2008-09-20. 
  8. ^ Ray Woodcock (1 May 2009). Globalization from Genesis to Geneva: A Confluence of Humanity. Trafford Publishing. str. 104–105. ISBN 978-1-4251-8853-5. Pridobljeno dne 13 August 2013. 
  9. ^ Thomas J. Osborne (29 November 2012). Pacific Eldorado: A History of Greater California. John Wiley & Sons. str. 31. ISBN 978-1-118-29217-4. Pridobljeno dne 13 August 2013. 
  10. ^ 10,0 10,1 Ullmann, pp. 63–5
  11. ^ Current currencies & funds
  12. ^ Ullmann, pp. 65–7
  13. ^ Ullmann, pp. 67–71
  14. ^ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani CRC ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  15. ^ Nikitin, Pavel V.; Lam, Sander & Rao, K. V. S. (2005). "Low Cost Silver Ink RFID Tag Antennas". 2005 IEEE Antennas and Propagation Society International Symposium (PDF) 2B. str. 353. doi:10.1109/APS.2005.1552015. ISBN 0-7803-8883-6. 
  16. ^ Ullmann, pp. 71–8
  17. ^ 17,0 17,1 Ullmann, pp. 81–2
  18. ^ Ullmann, p. 82
  19. ^ "A Big Source of Silver Bullion Demand Has Disappeared". BullionVault. Pridobljeno dne 2014-07-20. 
  20. ^ 20,0 20,1 Ullmann, pp. 83–84
  21. ^ Martínez-Abad, A.; Ocio, M. J.; Lagarón, J. M.; Sánchez, G. (2013). "Evaluation of silver-infused polylactide films for inactivation of Salmonella and feline calicivirus in vitro and on fresh-cut vegetables". International Journal of Food Microbiology 162 (1): 89–94. doi:10.1016/j.ijfoodmicro.2012.12.024. PMID 23376782. 
  22. ^ Sarvate, Sarita (4 April 2005). "Silver Coating". India Currents. Pridobljeno dne 5 July 2009. 
  23. ^ Meisler, Andy (18 December 2005). "A Tempest on a Tea Cart". Los Angeles Times. 
  24. ^ Beattie, M.; Taylor, J. (2011). "Silver alloy vs. Uncoated urinary catheters: A systematic review of the literature". Journal of Clinical Nursing 20 (15–16): 2098–2108. doi:10.1111/j.1365-2702.2010.03561.x. PMID 21418360. 
  25. ^ "Over-the-counter drug products containing colloidal silver ingredients or silver salts. Department of Health and Human Services (HHS), Public Health Service (PHS), Food and Drug Administration (FDA). Final rule" (PDF). Fed Regist 64 (158): 44653–8. 1999. PMID 10558603. 
  26. ^ "Colloidal Silver Products". National Center for Complementary and Integrative Health. februar 2012 [Prvič objavljeno 2004]. Pridobljeno dne januar 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

https://www.elementum.si/srebro/