Rubidij

Rubidij, ₃₇Rb
Rubidij
Izgovarjava	IPA: [ruˈbiːdij]
Videz	sivo bel
Standardna atomska teža Ar, std(Rb)	85,4678(3)
Rubidij v periodnem sistemu
	kripton ← rubidij → stroncij
Vrstno število (Z)	37
Skupina	skupina 1: H in alkalijske kovine
Perioda	perioda 5
Blok	blok s
Razporeditev elektronov	[Kr] 5s1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 8, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	39,30 °C
Vrelišče	688 °C
Gostota (blizu s.t.)	1,532 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	1,46 g/cm3
Trojna točka	39,26 °C, ? kPa
Kritična točka	1.820 °C, 16 MPa (ekstrapolirano)
Talilna toplota	2,19 kJ/mol
Izparilna toplota	69 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	31,060 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−1, +1 (močno bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 0,82
Ionizacijske energije	1.: 403 kJ/mol ; 2.: 2632,1 kJ/mol ; 3.: 3859,4 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 248 pm
Kovalentni polmer	220±9 pm
Van der Waalsov polmer	303 pm
	Spektralne črte rubidija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	telesno centrirana kubična (tck)
Hitrost zvoka tanka palica	1300 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	90 µm/(m⋅K) (at r.t.)
Toplotna prevodnost	58,2 W/(m⋅K)
Električna upornost	128 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Magnetna susceptibilnost	+17,0·10−6 cm3/mol (303 K)
Youngov modul	2,4 GPa
Stisljivostni modul	2,5 GPa
Mohsova trdota	0,3
Trdota po Brinellu	0,216 MPa
Številka CAS	7440-17-7
Zgodovina
Odkritje	Robert Bunsen in Gustav Kirchhoff (1861)
Prva izolacija	George de Hevesy
Najpomembnejši izotopi rubidija
γ	–
β+	84Kr
γ	–
β−	84Sr
γ	–
	Kategorija: Rubidij; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37. To je mehak, srebrno bel kovinski element iz skupine alkalijskih kovin. Izotop Rb-87, ki nastopa v naravi, je (rahlo) radioaktiven. Rubidij je zelo reaktiven in ima podobne lastnosti kot ostali elementi iz prve skupine.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Rubidij je drugi najbolj elektropozitiven element izmed alkalijskih elementov. Kot drugi elementi prve skupine se na zraku vžge sam in burno reagira z vodo, pri čemer osvobodi in včasih vžge kisik. Podobno kot druge alkalijske kovine tudi rubidij z živim srebrom tvori amalgame in lahko tvori zlitine z zlatom, cezijem, natrijem in kalijem. Plamenu daje rumeno-vijolično barvo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ ^2,0 ^2,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. p. 4.122. ISBN 1439855110.
↑ Cverna, Fran (2002). "Ch. 2 Thermal Expansion". ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.
↑ Lide. D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. pp. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Poglejte si besedo rubidij ali Rubidij v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rubidij

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[b92-2] 2,0 ^2,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. p. 4.122. ISBN 1439855110.

[3] Cverna, Fran (2002). "Ch. 2 Thermal Expansion". ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.

[magnet-4] Lide. D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.

[5] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. pp. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]