Rubidij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rubidij, 37Rb
Rb5.JPG
Rubidij
IzgovarjavaIPA: [ruˈbiːdij]
Videzsivo bel
Standardna atomska teža Ar, std(Rb)85,4678(3)[1]
Rubidij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
K

Rb

Cs
kriptonrubidijstroncij
Vrstno število (Z)37
Skupinaskupina 1: H in alkalijske kovine
Periodaperioda 5
Blok  blok s
Razporeditev elektronov[Kr] 5s1
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 8, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče39,30 °C
Vrelišče688 °C
Gostota (blizu s.t.)1,532 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)1,46 g/cm3
Trojna točka39,26 °C, ? kPa[2]
Kritična točka1.820 °C, 16 MPa (ekstrapolirano)[2]
Talilna toplota2,19 kJ/mol
Izparilna toplota69 kJ/mol
Toplotna kapaciteta31,060 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 161 213 279 368 496 685
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−1, +1 (močno bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 0,82
Ionizacijske energije
  • 1.: 403 kJ/mol
  • 2.: 2632,1 kJ/mol
  • 3.: 3859,4 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 248 pm
Kovalentni polmer220±9 pm
Van der Waalsov polmer303 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte rubidija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturatelesno centrirana kubična (tck)
Body-centered cubic kristalna struktura za rubidij
Hitrost zvoka tanka palica1300 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek90 µm/(m·K)[3] (at r.t.)
Toplotna prevodnost58,2 W/(m·K)
Električna upornost128 nΩ·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost+17,0·10−6 cm3/mol (303 K)[5]
Youngov modul2,4 GPa
Stisljivostni modul2,5 GPa
Mohsova trdota0,3
Trdota po Brinellu0,216 MPa
Številka CAS7440-17-7
Zgodovina
OdkritjeRobert Bunsen in Gustav Kirchhoff (1861)
Prva izolacijaGeorge de Hevesy
Najpomembnejši izotopi rubidija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
83Rb sint. 86,2 d ε 83Kr
γ
84Rb sint. 32,9 d ε 84Kr
β+ 84Kr
γ
β 84Sr
85Rb 72,17% stabilen
86Rb sint. 18,7 d β 86Sr
γ
87Rb 27,83% 4,9 · 1010 let β 87Sr
Kategorija Kategorija: Rubidij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37. To je mehak, srebrno bel kovinski element iz skupine alkalijskih kovin. Izotop Rb-87, ki nastopa v naravi, je (rahlo) radioaktiven. Rubidij je zelo reaktiven in ima podobne lastnosti kot ostali elementi iz prve skupine.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Rubidij je drugi najbolj elektropozitiven element izmed alkalijskih elementov. Kot drugi elementi prve skupine se na zraku vžge sam in burno reagira z vodo, pri čemer osvobodi in včasih vžge kisik. Podobno kot druge alkalijske kovine tudi rubidij z živim srebrom tvori amalgame in lahko tvori zlitine z zlatom, cezijem, natrijem in kalijem. Plamenu daje rumeno-vijolično barvo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. 2,0 2,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.122. ISBN 1439855110.
  3. Cverna, Fran (2002). "Ch. 2 Thermal Expansion". ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.
  4. Lide. D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  5. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]