Prožnostni modul
Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul [jángov ~]) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu. Navadno ga označujemo s črko E. Izpeljana enota SI za prožnostni modul je N/mm² ali MPa.
Pri raztezanju se telo skrči v prečni smeri; razmerje med relativnim prečnim skrčkom in relativnim vzdolžnim podaljškom je Poissonovo število μ.
Pri vsestranskem stiskanju in pri strižni obremenitvi igrata stisljivostni modul K in strižni modul G podobno vlogo, kot jo ima prožnostni modul pri raztezanju in stiskanju.
Prožnostni modul, Poissonovo število in strižni modul povezuje zveza:
Tukaj je μ = 1/m. Prožnostni modul pa se izraža s stisljivostjo χ ali s stisljivostnim modulom in Poissonovim številom z zvezo:
Obratna vrednost prožnostnega modula je koeficient raztezanja α:
Prožnostni moduli nekaterih snovi in materialov
[uredi | uredi kodo]| snov/ material |
prožnostni modul [N/mm²] |
|---|---|
| diamant | 1.172.150 |
| karbidne trdine | ~580.000 |
| aluminijev oksid (safir) | ~413.700 |
| vzmetno jeklo | 212.000 |
| jeklo | 210.000 |
| jeklena litina | 200.000 |
| nodularna litina | ~180.000 |
| baker | 125.000 |
| broni | ~117.215 |
| siva litina | ~100.000 |
| medi | ~90.000 |
| zlato | 81.000 |
| kremenovo steklo | 76.000 |
| aluminij in Al-zlitine | ~72.000 |
| navadno steklo | ~68.950 |
| magnezij in Mg-zlitine | ~39.000 |
| beton | ~25.000 |
| sveža kost | ~20.685 |
| svinec | 17.000 |
| poliamid (PA 6) | ~11.200 |
| les | ~10.000 |
| vezan les | ~6895 |
| neojačana plastika, najlon | ~1379 |
| človeška mišica | ~551,6 |
| človeški hrustanec | ~24,13 |
| jajčna lupina | ~7,58 |
| kavčuk | ~6,9 |