Kost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo

Kost (latinsko os) je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih. Kosti služijo mehanski opori in varovanju telesa, poleg tega pa v njih nastajajo rdeča in bela krvna telesca. V kosteh se shranjujejo mnogi minerali, ki so življenjskega pomena za telo. Na kosti so pripete mišice, ki s krčenjem v sistemu kosti, vezi in sklepov omogočajo gibanje telesa.

Trdnost kostem daje kostno tkivo (kostnina), ki ga v veliki tvori poapnela medceličnina.

Kosti pri človeku predstavljajo do 20 % telesne mase, so različnih oblik in velikosti. Povprečen odrasel človek ima v telesu 206 kosti, neupoštevajoč množico majhnih sezamoidnih kosti v kitah. Največja je stegnenica, najmanjša pa stremence v srednjem ušesu, ki sodeluje pri sluhu.

Bolezni kosti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]