Baker
| |||||||||||||||||||||||||||||||
| Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime, simbol, vrstno število | baker, Cu, 29 | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Kemijska vrsta | prehodna kovina | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Skupina, perioda, blok | 11, 4, d | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Gostota, trdota | 8920 kg/m3, 3,0 | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Videz | bakren, kovinski
| ||||||||||||||||||||||||||||||
| Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||
| Relativna atomska masa | 63,536 a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Atomski polmer (izračunan) | 135 (145) pm | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Kovalentni polmer | 138 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||
| van der Waalsov polmer | 140 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronska konfiguracija | [Ar]3d104s1 | ||||||||||||||||||||||||||||||
| e- na energijski nivo | 2, 8, 18, 1 | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Oksidacijska stanja (oksid) | 2,1 (rahlo bazičen) | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Kristalna struktura | kubična, ploskovno centrirana | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||
| Agregatno stanje | trdno (__) | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Tališče | 1357,6 K (1084,45 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Vrelišče | 2840 K (2566,9 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Molski volumen | 7,11 ×10−6 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Izparilna toplota | 300,3 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Talilna toplota | 13,05 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Parni tlak | 0,0505 Pa pri 1358 K | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Hitrost zvoka | 3570 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronegativnost | 1,9 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Specifična toplota | 390 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Električna prevodnost | 59,6 106/(m*ohm) | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 401 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||
| 1. ionizacijski potencial | 745,5 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||
| 2. ionizacijski potencial | 1957,9 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||
| 3. ionizacijski potencial | 3555 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||
| 4. ionizacijski potencial | 5536 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||
| Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. | |||||||||||||||||||||||||||||||
Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.
Baker je rdečkasta kovina z visoko električno in toplotno prevodnostjo (med čistimi kovinami ima pri sobni temperaturi višjo električno prevodnost le srebro). Baker utegne biti najstarejša kovina v uporabi, saj so našli izdelke iz bakra, ki jih datirajo okoli leta 8700 pr. n. št. Razen tega, da je sestavina različnih rud, najdemo ponekje baker tudi v kovinski obliki (tj. samorodni baker).
V antični Grčiji je bila kovina znana pod imenom chalkos. V rimskih časih je postala znana kot aes Cyprium, saj so jo tako veliko izkopali na Cipru. Iz tega izraza je bila fraza poenostavljena v latinski cuprum, od koder pride tudi kemijski simbol Cu. Slovenski etimološki slovar pravi, da je bil v slovenščino baker prevzet prek hrvaške in srbske bakar, ki so jo prevzeli iz turške besede bakır, staroslovanska beseda za baker je bila mêd (v pomenu rdeča snov), še danes vidna v izrazu medenina za zlitino bakra in cinka.
Pridobivanje[uredi | uredi kodo]
Večino bakra pridobivajo v obliki bakrovega sulfata v površinskih kopih iz porfirnih skladov z vsebnostjo 0,4 do 1,0 % bakra. Po podatkih za leto 2005 so več kot tretjino svetovne proizvodnje pridobili v Čilu, sledile so Združene države Amerike, Indonezija in Peru.[1] V razvitem svetu je pomemben vir bakra tudi recikliranje.
Ocenjujejo, da zaloge bakra ob sedaj dostopni tehnologiji pridobivanja in trenutnih trendih naraščanja uporabe zadostujejo še za 25 do 60 let.[2] Zaradi pomembne vloge bakra v napravah, ki so ključne pri vzdrževanju standarda v razvitem svetu (npr. elektromotorji in integrirana vezja), obstaja skrb, da bo imelo pomanjkanje bakra podobne posledice kot jih napovedujejo za pomanjkanje nafte.[3]
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Baker je koven in mehak, in se pogosto uporablja v izdelkih, kot so:
- bakrena žica, električni vodniki, električni kabli, valovodi;
- bakrena vodovodna napeljava;
- držala na vratih in drugi hišni inventar;
- kiparstvo: Newyorški Kip svobode, na primer, vsebuje 81,3 tone bakra;
- elektromagneti;
- motorji, še posebej elektromotorji;
- Wattov parni stroj;
- električni releji, električni razdelilniki in stikala;
- vakuumske cevi, katodne cevi in magnetroni v mikrovalovnih pečicah;
- valovna vodila za mikrovalovno sevanje;
- v zadnjem času narašča raba bakra v integriranih vezjih, kjer zaradi svoje izvrstne prevodnosti nadomešča aluminij;
- kot sestavina kovancev - v evrocentih je uporabljena legura, imenovana Nordijsko zlato, ki vsebuje 89 % bakra, 5 % aluminija, 5 % cinka in 1 % kositra;
- v kuhinjski posodi, kot v ponvah;
- večina posrebrenega jedilnega pribora (noži, vilice, žlice) vsebuje nekaj bakra;
- kot sestavina keramičnih loščil
- glasbeni inštrumenti, posebno pihala;
- kot biostatična površina v bolnišnicah in kot zaščita ladij proti naselitvi školjk;
- spojine, kot je Fehlingova raztopina se rabijo v kemiji;
- bakrov (II) sulfat se uporablja kot strup in čistilo vode;
- Pri izdelavi nakita se je že od najstarejših časov uporabljal tudi baker, tudi v današnjem času se uporablja baker za izdelavo cenejšega nakita
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Hammond, C. R. (2004). "The Elements". Handbook of Chemistry and Physics (81. izd.). CRC press. ISBN 0-8493-0485-7.
- ↑ Brown, Lester (2006). Plan B 2.0: Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble. New York: W.W. Norton. str. 109. ISBN 0-393-32831-7.
- ↑ Leonard, Andrew (2.3.2006). "Peak copper?". Salon.com Works. Pridobljeno dne 17.9.2013.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Poglejte si besedo baker ali Baker v Wikislovarju, prostem slovarju. |