Baker
 | ||||||||||||||||||||||||||||
| Baker | ||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izgovarjava | IPA: [ˈbaːkər] | |||||||||||||||||||||||||||
| Videz | rdeče-oranžen metaličen sijaj | |||||||||||||||||||||||||||
| Standardna atomska teža Ar, std(Cu) | 63,546(3)[1] | |||||||||||||||||||||||||||
| Baker v periodnem sistemu | ||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||
| Vrstno število (Z) | 29 | |||||||||||||||||||||||||||
| Skupina | skupina 11 | |||||||||||||||||||||||||||
| Perioda | perioda 4 | |||||||||||||||||||||||||||
| Blok | blok d | |||||||||||||||||||||||||||
| Razporeditev elektronov | [Ar] 3d10 4s1 | |||||||||||||||||||||||||||
| Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 1 | |||||||||||||||||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | ||||||||||||||||||||||||||||
| Faza snovi pri STP | trdnina | |||||||||||||||||||||||||||
| Tališče | 1084,62 °C | |||||||||||||||||||||||||||
| Vrelišče | 2562 °C | |||||||||||||||||||||||||||
| Gostota (blizu s.t.) | 8,96 g/cm3 | |||||||||||||||||||||||||||
| v tekočem stanju (pri TT) | 8,02 g/cm3 | |||||||||||||||||||||||||||
| Talilna toplota | 13.26 kJ/mol | |||||||||||||||||||||||||||
| Izparilna toplota | 300,4 kJ/mol | |||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna kapaciteta | 24,440 J/(mol·K) | |||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak
| ||||||||||||||||||||||||||||
| Lastnosti atoma | ||||||||||||||||||||||||||||
| Oksidacijska stanja | −2, 0,[2] +1, +2, +3, +4 (rahlo bazični oksid) | |||||||||||||||||||||||||||
| Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 1,90 | |||||||||||||||||||||||||||
| Ionizacijske energije |
| |||||||||||||||||||||||||||
| Atomski polmer | empirično: 128 pm | |||||||||||||||||||||||||||
| Kovalentni polmer | 132±4 pm | |||||||||||||||||||||||||||
| Van der Waalsov polmer | 140 pm | |||||||||||||||||||||||||||
 | ||||||||||||||||||||||||||||
| Druge lastnosti | ||||||||||||||||||||||||||||
| Pojavljanje v naravi | prvobitno | |||||||||||||||||||||||||||
| Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka (pck) | |||||||||||||||||||||||||||
| Hitrost zvoka thin rod | (ojačan) 3810 m/s (pri r.t.) | |||||||||||||||||||||||||||
| Temperaturni raztezek | 16,5 µm/(m·K) (pri 25 °C) | |||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 401 W/(m·K) | |||||||||||||||||||||||||||
| Električna upornost | 16,78 nΩ·m (at 20 °C) | |||||||||||||||||||||||||||
| Magnetna ureditev | diamagnetik[3] | |||||||||||||||||||||||||||
| Magnetna susceptibilnost | −5,46·10−6 cm3/mol[4] | |||||||||||||||||||||||||||
| Youngov modul | 110–128 GPa | |||||||||||||||||||||||||||
| Strižni modul | 48 GPa | |||||||||||||||||||||||||||
| Stisljivostni modul | 140 GPa | |||||||||||||||||||||||||||
| Poissonovo razmerje | 0,34 | |||||||||||||||||||||||||||
| Mohsova trdota | 3,0 | |||||||||||||||||||||||||||
| Trdota po Vickersu | 343–369 MPa | |||||||||||||||||||||||||||
| Trdota po Brinellu | 235–878 MPa | |||||||||||||||||||||||||||
| Številka CAS | 7440-50-8 | |||||||||||||||||||||||||||
| Zgodovina | ||||||||||||||||||||||||||||
| Poimenovanje | po Cipru, glavnemu rudniškemu področju v rimski dobi (Cyprium) | |||||||||||||||||||||||||||
| Odkritje | Bližnji vzhod (9000 pr. n. št.) | |||||||||||||||||||||||||||
| Najpomembnejši izotopi bakra | ||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||
Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.
Baker je rdečkasta kovina z visoko električno in toplotno prevodnostjo (med čistimi kovinami ima pri sobni temperaturi višjo električno prevodnost le srebro). Baker utegne biti najstarejša kovina v uporabi, saj so našli izdelke iz bakra, ki jih datirajo okoli leta 8700 pr. n. št. Razen tega, da je sestavina različnih rud, najdemo ponekje baker tudi v kovinski obliki (tj. samorodni baker).
V antični Grčiji je bila kovina znana pod imenom chalkos. V rimskih časih je postala znana kot aes Cyprium, saj so jo tako veliko izkopali na Cipru. Iz tega izraza je bila fraza poenostavljena v latinski cuprum, od koder pride tudi kemijski simbol Cu. Slovenski etimološki slovar pravi, da je bil v slovenščino baker prevzet prek hrvaške in srbske bakar, ki so jo prevzeli iz turške besede bakır, staroslovanska beseda za baker je bila mêd (v pomenu rdeča snov), še danes vidna v izrazu medenina za zlitino bakra in cinka.
Pridobivanje[uredi | uredi kodo]
Večino bakra pridobivajo v obliki bakrovega sulfata v površinskih kopih iz porfirnih skladov z vsebnostjo 0,4 do 1,0 % bakra. Po podatkih za leto 2005 so več kot tretjino svetovne proizvodnje pridobili v Čilu, sledile so Združene države Amerike, Indonezija in Peru.[5] V razvitem svetu je pomemben vir bakra tudi recikliranje.
Ocenjujejo, da zaloge bakra ob sedaj dostopni tehnologiji pridobivanja in trenutnih trendih naraščanja uporabe zadostujejo še za 25 do 60 let.[6] Zaradi pomembne vloge bakra v napravah, ki so ključne pri vzdrževanju standarda v razvitem svetu (npr. elektromotorji in integrirana vezja), obstaja skrb, da bo imelo pomanjkanje bakra podobne posledice kot jih napovedujejo za pomanjkanje nafte.[7]
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Baker je koven in mehak, in se pogosto uporablja v izdelkih, kot so:
- bakrena žica, električni vodniki, električni kabli, valovodi;
- bakrena vodovodna napeljava;
- držala na vratih in drugi hišni inventar;
- kiparstvo: Newyorški Kip svobode, na primer, vsebuje 81,3 tone bakra;
- elektromagneti;
- motorji, še posebej elektromotorji;
- Wattov parni stroj;
- električni releji, električni razdelilniki in stikala;
- vakuumske cevi, katodne cevi in magnetroni v mikrovalovnih pečicah;
- valovna vodila za mikrovalovno sevanje;
- v zadnjem času narašča raba bakra v integriranih vezjih, kjer zaradi svoje izvrstne prevodnosti nadomešča aluminij;
- kot sestavina kovancev - v evrocentih je uporabljena legura, imenovana Nordijsko zlato, ki vsebuje 89 % bakra, 5 % aluminija, 5 % cinka in 1 % kositra;
- v kuhinjski posodi, kot v ponvah;
- večina posrebrenega jedilnega pribora (noži, vilice, žlice) vsebuje nekaj bakra;
- kot sestavina keramičnih loščil
- glasbeni inštrumenti, posebno pihala;
- kot biostatična površina v bolnišnicah in kot zaščita ladij proti naselitvi školjk;
- spojine, kot je Fehlingova raztopina se rabijo v kemiji;
- bakrov (II) sulfat se uporablja kot strup in čistilo vode;
- Pri izdelavi nakita se je že od najstarejših časov uporabljal tudi baker, tudi v današnjem času se uporablja baker za izdelavo cenejšega nakita
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
- ↑ Moret, Marc-Etienne; Zhang, Limei; Peters, Jonas C. (2013). "A Polar Copper–Boron One-Electron σ-Bond". J. Am. Chem. Soc. 135 (10): 3792–3795. doi:10.1021/ja4006578. PMID 23418750.
- ↑ Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2011-03-03.
- ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
- ↑ Hammond, C. R. (2004). "The Elements". Handbook of Chemistry and Physics (81. izd.). CRC press. ISBN 0-8493-0485-7.
- ↑ Brown, Lester (2006). Plan B 2.0: Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble. New York: W.W. Norton. str. 109. ISBN 0-393-32831-7.
- ↑ Leonard, Andrew (2.3.2006). "Peak copper?". Salon.com Works. Pridobljeno dne 17.9.2013.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Poglejte si besedo baker ali Baker v Wikislovarju, prostem slovarju. |