Rentgenij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rentgenij,  111Rg
Splošno
Ime, znak rentgenij, Rg
Izgled srebrnkast (predvideno)[1]
Rentgenij v periodnem sistemu
Vodik (diatomic nonmetal)
Helij (noble gas)
Litij (alkali metal)
Berilij (alkaline earth metal)
Bor (metalloid)
Ogljik (polyatomic nonmetal)
Dušik (diatomic nonmetal)
Kisik (diatomic nonmetal)
Fluor (diatomic nonmetal)
Neon (noble gas)
Natrij (alkali metal)
Magnezij (alkaline earth metal)
Aluminij (post-transition metal)
Silicij (metalloid)
Fosfor (polyatomic nonmetal)
Žveplo (polyatomic nonmetal)
Klor (diatomic nonmetal)
Argon (noble gas)
Kalij (alkali metal)
Kalcij (alkaline earth metal)
Skandij (transition metal)
Titan (transition metal)
Vanadij (transition metal)
Krom (transition metal)
Mangan (transition metal)
Železo (transition metal)
Kobalt (transition metal)
Nikelj (transition metal)
Baker (transition metal)
Cink (transition metal)
Galij (post-transition metal)
Germanij (metalloid)
Arzen (metalloid)
Selen (polyatomic nonmetal)
Brom (diatomic nonmetal)
Kripton (noble gas)
Rubidij (alkali metal)
Stroncij (alkaline earth metal)
Itrij (transition metal)
Cirkonij (transition metal)
Niobij (transition metal)
Molibden (transition metal)
Tehnicij (transition metal)
Rutenij (transition metal)
Rodij (transition metal)
Paladij (transition metal)
Srebro (transition metal)
Kadmij (transition metal)
Indij (post-transition metal)
Kositer (post-transition metal)
Antimon (metalloid)
Telur (metalloid)
Jod (diatomic nonmetal)
Ksenon (noble gas)
Cezij (alkali metal)
Barij (alkaline earth metal)
Lantan (lanthanide)
Cerij (lanthanide)
Prazeodim (lanthanide)
Neodim (lanthanide)
Prometij (lanthanide)
Samarij (lanthanide)
Evropij (lanthanide)
Gadolinij (lanthanide)
Terbij (lanthanide)
Disprozij (lanthanide)
Holmij (lanthanide)
Erbij (lanthanide)
Tulij (lanthanide)
Iterbij (lanthanide)
Lutecij (lanthanide)
Hafnij (transition metal)
Tantal (transition metal)
Volfram (transition metal)
Renij (transition metal)
Osmij (transition metal)
Iridij (transition metal)
Platina (transition metal)
Zlato (transition metal)
Živo srebro (transition metal)
Talij (post-transition metal)
Svinec (post-transition metal)
Bizmut (post-transition metal)
Polonij (post-transition metal)
Astat (metalloid)
Radon (noble gas)
Francij (alkali metal)
Radij (alkaline earth metal)
Aktinij (actinide)
Torij (actinide)
Protaktinij (actinide)
Uran (actinide)
Neptunij (actinide)
Plutonij (actinide)
Americij (actinide)
Kirij (actinide)
Berkelij (actinide)
Kalifornij (actinide)
Ajnštajnij (actinide)
Fermij (actinide)
Mendelevij (actinide)
Nobelij (actinide)
Lavrencij (actinide)
Raderfordij (transition metal)
Dubnij (transition metal)
Seaborgij (transition metal)
Borij (transition metal)
Hasij (transition metal)
Majtenrij (unknown chemical properties)
Darmštatij (unknown chemical properties)
Rengenij (unknown chemical properties)
Kopernicij (transition metal)
Ununtrij (unknown chemical properties)
Flerovij (post-transition metal)
Ununpentij (unknown chemical properties)
Livermorij (unknown chemical properties)
Ununseptij (unknown chemical properties)
Ununoctij (unknown chemical properties)
Au

Rg

(Uht)
darmštatijrentgenijkopernicij
Vrstno število 111
Standardna atomska teža (Ar) [281]
Kategorija elementa neznano, toda verjetno prehodni element
Skupina, blok skupina 11, d-blok
Perioda perioda 7
Razporeditev elektronov [Rn] 5f14 6d9 7s2 (predvideno)[1][2]
po lupini 2, 8, 18, 32, 32, 17, 2 (predvideno)
Fizikalne lastnosti
Faza snovi trdnina (predvideno)[3]
Gostota blizu s.t. 28.7 g/cm3 (predvideno)[2]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja 5, 3, 1, −1(predvideno)[2][4]
Ionizacija 1.: 1022.7 kJ/mol
2.: 2074.4 kJ/mol
3.: 3077.9 kJ/mol
(več) (ocene)[2]
Atomski polmer empirično: 138 pm (predvideno)[2][4]
Kovalentni polmer 121 pm (ocena)[5]
Razno
Kristalna struktura telesno centrirana kubična (tck)
Body-centered cubic kristalna struktura za rentgenij

(predvideno)[3]
Številka CAS 54386-24-2
Zgodovina
Poimenovanje po Wilhelmu Röntgenu
Odkritje Gesellschaft für Schwerionenforschung (1994)
Najstabilnejši izotopi
Glavni članek: Izotopi rentgenija
izo NA Razpol. doba DM DE (MeV) DP
282Rg sint. 0.5 s α 9.00 278Mt
281Rg[6] sint. 26 s SF (90%)
α (10%) 277Mt
280Rg sint. 3.6 s α 9.75 276Mt
279Rg sint. 0.17 s α 10.37 275Mt

Rentgenij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rg in atomsko število 111. Gre za izjemno radioaktiven sintetični element, ki ga ni mogoče najti v naravi; najstabilnejši izotop ima razpolovno dobo 26 sekund. Prvič so ga sintetizirali leta 1994 v laboratorijih GSI Helmholtzovega središča za raziskave težkih ionov in ga poimenovali po nemškem fiziku Wilhelmu Conradu Röntgenu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Turler, A. (2004). "Gas Phase Chemistry of Superheavy Elements" (PDF). Journal of Nuclear and Radiochemical Sciences 5 (2): R19–R25. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Haire, Richard G. (2006). "Transactinides and the future elements". V Morss; Edelstein, Norman M.; Fuger, Jean. The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3rd izd.). Dordrecht, The Netherlands: Springer Science+Business Media. ISBN 1-4020-3555-1. 
  3. ^ 3,0 3,1 Östlin, A.; Vitos, L. (2011). "First-principles calculation of the structural stability of 6d transition metals". Physical Review B 84 (11). Bibcode:2011PhRvB..84k3104O. doi:10.1103/PhysRevB.84.113104. 
  4. ^ 4,0 4,1 Fricke, Burkhard (1975). "Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties". Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. Pridobljeno dne 4 October 2013. 
  5. ^ Chemical Data. Roentgenium - Rg, Royal Chemical Society
  6. ^ DOI: 10.1103/PhysRevC.87.054621
    This citation will be automatically completed in the next few minutes. You can jump the queue or ročna razširitev