Argon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Argon, 18Ar
Viala, ki vsebuje vijolčno žareči plin
Argon
Izgovarjava
Videzbrezbarven plin, v električnem polju zažari v lila/vijoletni barvi
Standardna atomska teža Ar, std(Ar)[39,79239,963] običajno: 39,95[1]
Argon v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Ne

Ar

Kr
klorargonkalij
Vrstno število (Z)18
Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
Periodaperioda 3
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Ne] 3s2 3p6
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPplin
Tališče−189,34 °C
Vrelišče−185,848 °C
Gostota (pri stp)1,784 g/L
v tekočem stanju (pri TV)1,3954 g/cm3
Trojna točka−189,3442 °C, 68,89 kPa[2]
Kritična točka−122,463 °C, 4,863 MPa[2]
Talilna toplota1,18 kJ/mol
Izparilna toplota6,53 kJ/mol
Toplotna kapaciteta20.85[3] J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −226,2 −220,2 −212,2 −202,2 −186,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0
ElektronegativnostPaulingova lestvica: no data
Ionizacijske energije
  • 1.: 1520,6 kJ/mol
  • 2.: 2665,8 kJ/mol
  • 3.: 3931 kJ/mol
  • (več)
Kovalentni polmer106±10 pm
Van der Waalsov polmer188 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte argona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za argon
Hitrost zvoka323 m/s (gas, at 27 °C)
Toplotna prevodnost17.72 · 10-3  W/(m·K)
Magnetna ureditevdiamagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost−19,6·10−6 cm3/mol[5]
Številka CAS7440-37-1
Zgodovina
Odkritje in prva izolacijaLord Rayleigh in William Ramsay (1894)
Najpomembnejši izotopi argona
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
36Ar 0,334% stabilen
37Ar sint. 35 d ε 37Cl
38Ar 0,063% stabilen
39Ar trace 269 y β 39K
40Ar 99,604% stabilen
41Ar sint. 109,34 min β 41K
42Ar sint. 32,9 y β 42K
Vsebnost 36Ar in 38Ar je v naravnih vzorcih lahko do 2,07% ozirom 4,3%. Preostanek je 40Ar, katerega vsebnost je ustrezno nizka, tja do 93,6%.
Kategorija Kategorija: Argon
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18. Ta tretji žlahtni plin v osmi periodi sestavlja približno 1 % Zemljinega ozračja.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Argon je 2,5 krat tako topen v vodi kot dušik, kar je približno enaka topnost kot kisik. Ta kemijski inertni element je brez barve in vonja tako v tekoči kot v plinski obliki. Kemijske spojine, ki bi vsebovale argon, niso znane. Raziskovalci na Univerzi v Helsinkih so leta 2000 poročali o izdelavi argonovega fluorovodika (HArF). Poročali so tudi o močno nestabilni spojini s fluorom, vendar to še ni dokazano. Čeprav trenutno ni potrjenih kemijskih spojin, pa lahko argon tvori klatrate z vodo, ko se njegovi atomi ujamejo v mrežo molekul vode.

Identifikacija snovi ali pripravka[uredi | uredi kodo]

Identifikacija snovi ali pripravka[uredi | uredi kodo]

Kemijska formula: Ar

Uporaba snovi ali pripravka[uredi | uredi kodo]

varjenje, inertizacija

Sestavine in lastnosti[uredi | uredi kodo]

Sestava s podatki o nevarnih sestavinah[uredi | uredi kodo]

kemijsko ime:Argon;

koncentracija snovi nad 99,9 %;

EC št.:231-147-0;

CAS št.:7440-37-1

Ugotovitve o nevarnih lastnostih[uredi | uredi kodo]

Napotki za nevarnost[uredi | uredi kodo]

Plin pod visokim tlakom v jeklenkah. Pri višji koncentraciji lahko povzroči zadušitev.

Fizikalne in kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

  • Izgled: brezbarven plin
  • Vonj: brez vonja Vnetljivost: ni vnetljiv
  • Vrelišče: – 186oC Tališče: – 189oC
  • Eksplozivne lastnosti: / Kritična temperatura: – 122oC
  • Parni tlak: n.a. Topnost v vodi: 61 mg/l
  • Relativna gostota, tekoč.: 1,39 (voda=1) Relativna gostota, plin: 1,66 (zrak=1)
  • Oksidativne lastnosti: n.a.
  • Ostalo: Plin/para je težji od zraka. Lahko se akumulira v zaprtih sistemih, še posebno pri in pod nivojem tal

Obstojnost in reaktivnost[uredi | uredi kodo]

Kemična stabilnost: Pri normalnih pogojih je stabilen.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Produkt nima toksičnih učinkov.

Ekotoksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Škodljivi učinki produkta na okolje niso znani.

Zakonsko predpisani podatki o predpisih[uredi | uredi kodo]

  • Simboli za nevarnost: Ni razvrščen kot nevarna snov
  • R-stavki:
  • S-stavki: S9 Posodo hraniti na dobro prezračevanem mestu.
  • S23 Ne vdihavati plina
  • Podatki so povzeti po Pravilniku o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi, Zakonu o kemikalijah ter Direktive ES 67/548/EEC, 99/45/EC, 1907/2006 REACH.

Pretvorbena tabela[uredi | uredi kodo]

1 m 3 = 1,636 kg = 1,172 l;

1 kg = 0,611 m 3 = 0,718 l;

1 l = 0,853 m 3 = 1.396 kg;

m 3: v plinastem stanju pri 15 °C in 98 kPa (735,5 mmHg) l: prostorninska enota za tekoče stanje

Druge informacije[uredi | uredi kodo]

Podatki v varnostnem listu temeljijo na našem znanju ter dosegljivih informacijah. Varnostni list označuje izdelek in zanj predpisane varnostne ukrepe. Varnostni list ne zagotavlja kvalitete izdelka. Pravna ali fizična oseba, ki daje kemikalijo v promet, ne odgovarja za morebitno nepravilno uporabo le te in nastale posledice.

Viri: Varnostni list PRAXAIR ZDA; varnostni list SIAD – Italija, Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga - ADR.

Spremembe:Pri izdaji so dopolnjena in spremenjena in naslednja poglavja:

  • poglavje 1,2,3,4,7,8,11,12,13,14,15: spremenjen naslov poglavja,
  • poglavje 2: zamenjava s poglavjem 3,
  • poglavje 3: zamenjava s poglavjem 2,
  • poglavje 8: spremenjena mejna vrednost izpostavljanja,
  • poglavje 15: dodane direktive.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "IUPAC Periodic Table of the Elements and Isotopes". King's Center for Visualization in Science. IUPAC, King's Center for Visualization in Science. Pridobljeno dne 8 October 2019.
  2. 2,0 2,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.121. ISBN 1439855110.
  3. Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
  4. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  5. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.