Stroncij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stroncij, 38Sr
Strontium destilled crystals.jpg
Stroncij
IzgovarjavaIPA: [stróncij]
Videzsrebrno bela kovina; z rumenkastim odtenkom[1]
Standardna atomska teža Ar, std(Sr)87,62(1)[2]
Stroncij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Ca

Sr

Ba
rubidijstroncijitrij
Vrstno število (Z)38
Skupinaskupina 2 (zemljoalkalijske kovine)
Periodaperioda 5
Blok  blok s
Razporeditev elektronov[Kr] 5s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče777 °C
Vrelišče1377 °C
Gostota (blizu s.t.)2,64 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)2,375 g/cm3
Talilna toplota7,43 kJ/mol
Izparilna toplota141 kJ/mol
Toplotna kapaciteta26,4 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 523 609 717 866 1.072 1.373
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+1,[3] +2 (močno bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 0,95
Ionizacijske energije
  • 1.: 549,5 kJ/mol
  • 2.: 1064,2 kJ/mol
  • 3.: 4138 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 215 pm
Kovalentni polmer195±10 pm
Van der Waalsov polmer249 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte stroncija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za stroncij
Temperaturni raztezek22,5 µm/(m·K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost35,4 W/(m·K)
Električna upornost132 nΩ·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik
Magnetna susceptibilnost−92,0·10−6 cm3/mol (298 K)[4]
Youngov modul15,7 GPa
Strižni modul6,03 GPa
Poissonovo razmerje0,28
Mohsova trdota1,5
Številka CAS7440-24-6
Zgodovina
PoimenovanjeStrontian, vas na Škotskem, kjer so ga odkrili
OdkritjeWilliam Cruickshank (1787)
Prva izolacijaHumphry Davy (1808)
Najpomembnejši izotopi stroncija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
82Sr sint. 25,36 d ε 82Rb
83Sr sint. 1,35 d ε 83Rb
β+ 83Rb
γ
84Sr 0,56% stabilen
85Sr sint. 64,84 d ε 85Rb
γ
86Sr 9,86% stabilen
87Sr 7,00% stabilen
88Sr 82,58% stabilen
89Sr sint. 50,52 d ε 89Rb
β 89Y
90Sr sled 28,90 let β 90Y
Kategorija Kategorija: Stroncij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38. Stroncij je mehka srebrnkasto-bela ali rumenkasta kovina, ki je kemijsko zelo reaktivna. Na zraku porumeni, pojavlja pa se v celestinu in stroncijanitu. Sr-90 je prisoten v radioaktivnih odpadkih in ima razpolovno dobo okoli 28 let.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Greenwood and Earnshaw, p. 112
  2. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  3. Colarusso, P.; Guo, B.; Zhang, K.-Q.; Bernath, P. F. (1996). "High-Resolution Infrared Emission Spectrum of Strontium Monofluoride" (PDF). J. Molecular Spectroscopy. 175 (1): 158. Bibcode:1996JMoSp.175..158C. doi:10.1006/jmsp.1996.0019.
  4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]