Fosfor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
silicijfosforžveplo
N
P
As  
 
 
P-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število fosfor, P, 15
Kemijska vrsta nekovina
Skupina, perioda, blok 15 (VA), 3 , p
Gostota, trdota beli: 1830 kg/m3[1]
rdeči: 2000–2400 kg/m3[2]
črni: 2690 kg/m3[3], -
Videz brezbarven/rdeč/srebrnkasto bel
P,15.jpg
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 30,973761 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan) 100 pm (98 pm)
Kovalentni polmer 106 pm
van der Waalsov polmer 180 pm
Elektronska konfiguracija [Ne]3s2 3p3
e- na energijski nivo 2, 8, 5
Oksidacijska stanja (oksid) ±3, 4, 5 (rahlo kisel)
Kristalna struktura ortorombska (črni)
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 317,3 K (111,6 °F)
Vrelišče 550 K (531 °F)
Molski volumen 17,02 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 12,129 kJ/mol
Talilna toplota 0,657 kJ/mol
Parni tlak rdeči: 3900 Pa
beli: 3300 Pa pri 293 K
Hitrost zvoka ni podatka
Razne lastnosti
Elektronegativnost 2,19 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 769 J/(kg · K)
Električna prevodnost 1,0 10−9/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 0,235 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 1011,8 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1907 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 2914,1 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 4963,6 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 6273,9 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA Najdaljši t½ je 25,34 d (P-32)
31P 100 % P je stabilen z 16 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15. To multivalentno nekovino v dušikovi skupini je moč pogosto najti v neorganskih fosfatnih skalah in v vseh živih celicah, a jo nikjer v naravi ne najdemo samorodno. Fosfor je izjemno reaktiven, ob spajanju s kisikom oddaja bled lesk (odtod njegovo ime, ki v latinščini pomeni jutranja zvezda, iz grških besed za svetlobo in prinašanje), pojavlja se v mnogih oblikah in je nujno potreben element za življenje organizmov. Najpomembnejša človeška raba fosforja je v izdelavi gnojil, na široko pa se tudi uporablja za izdelavo eksplozivov, vžigalic, ognjemetov, pesticidov, zobne paste in detergentov. Odkril ga je nemški alkimist Hening Brand leta 1669 pri močnem segrevanju uparjene sečnine.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Beli fosfor tvori voskasto belo trdnino, ki ima značilen zoprn vonj, a ko je čist, je brezbarven in prozoren. Ta nekovina ni topna v vodi, je pa topna v ogljikovem disulfidu. Čisti beli fosfor se na zraku spontano vžge in zgori v fosforjev pentaoksid.

Oblike[uredi | uredi kodo]

Fosfor obstaja v najmanj štirih alotropnih oblikah: v beli (ali rumeni), rdeči, in črni (ali vijolični). Najpogostejša sta rdeči in beli fosfor; oba sta tetraederski skupini štirih atomov. Beli fosfor gori na zraku in se ob izpostavljanju toploti ali svetlobi lahko pretvori v rdeči fosfor. Obstaja v dveh različicah, alfa in beta, ki se razločita ob prehodni temperaturi −3.8 °C. Rdeči fosfor je relativno stabilen in sublimira pri plinskem tlaku ene atmosfere pri 170 °C, a gori ob udarcu ali gretju zaradi trenja. Obstaja črni fosforjev alotrop, ki ima podobno strukturo kot grafit - atomi so urejeni v heksagonalnih ravninah - in prevaja elektriko.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Koncentrirane fosforne kisline, ki lahko vsebujejo od 70 % do 75 % P2O5, so v obliki gnojil zelo pomembne za poljedelstvo in živinorejo. V drugi polovici 20. stoletja je globalno povpraševanje za gnojili vodilo v veliko povečanje izdelave fosfatov. Druge rabe:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Eintrag zu CAS-Nr. 12185-10-3 in der GESTIS-Stoffdatenbank des IFA, abgerufen am 5. April 2008 (JavaScript erforderlich)
  2. ^ Eintrag zu roter Phosphor in der GESTIS-Stoffdatenbank des IFA, abgerufen am 25. Januar 2010 (JavaScript erforderlich)
  3. ^ Arnold F. Holleman, Nils Wiberg: Lehrbuch der Anorganischen Chemie. 102. Auflage, de Gruyter, Berlin 2007, ISBN 978-3-11-017770-1, str. 747.