Fosfor
| |||||||||||||
| Splošno | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime, simbol, vrstno število | fosfor, P, 15 | ||||||||||||
| Kemijska vrsta | nekovina | ||||||||||||
| Skupina, perioda, blok | 15 (VA), 3 , p | ||||||||||||
| Gostota, trdota | beli: 1830 kg/m3[1] rdeči: 2000–2400 kg/m3[2] črni: 2690 kg/m3[3], - | ||||||||||||
| Videz | brezbarven/rdeč/srebrnkasto bel
| ||||||||||||
| Lastnosti atoma | |||||||||||||
| Relativna atomska masa | 30,973761 a. e. m. | ||||||||||||
| Atomski polmer (izračunan) | 100 pm (98 pm) | ||||||||||||
| Kovalentni polmer | 106 pm | ||||||||||||
| van der Waalsov polmer | 180 pm | ||||||||||||
| Elektronska konfiguracija | [Ne]3s2 3p3 | ||||||||||||
| e- na energijski nivo | 2, 8, 5 | ||||||||||||
| Oksidacijska stanja (oksid) | ±3, 4, 5 (rahlo kisel) | ||||||||||||
| Kristalna struktura | ortorombska (črni) | ||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | |||||||||||||
| Agregatno stanje | trdno | ||||||||||||
| Tališče | 317,3 K (111,6 °F) | ||||||||||||
| Vrelišče | 550 K (531 °F) | ||||||||||||
| Molski volumen | 17,02 ×10−6 m3/mol | ||||||||||||
| Izparilna toplota | 12,129 kJ/mol | ||||||||||||
| Talilna toplota | 0,657 kJ/mol | ||||||||||||
| Parni tlak | rdeči: 3900 Pa beli: 3300 Pa pri 293 K | ||||||||||||
| Hitrost zvoka | ni podatka | ||||||||||||
| Razne lastnosti | |||||||||||||
| Elektronegativnost | 2,19 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||
| Specifična toplota | 769 J/(kg · K) | ||||||||||||
| Električna prevodnost | 1,0 10−9/(m·ohm) | ||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 0,235 W/(m·K) | ||||||||||||
| 1. ionizacijski potencial | 1011,8 kJ/mol | ||||||||||||
| 2. ionizacijski potencial | 1907 kJ/mol | ||||||||||||
| 3. ionizacijski potencial | 2914,1 kJ/mol | ||||||||||||
| 4. ionizacijski potencial | 4963,6 kJ/mol | ||||||||||||
| 5. ionizacijski potencial | 6273,9 kJ/mol | ||||||||||||
| Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||
| |||||||||||||
| Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. | |||||||||||||
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15. To multivalentno nekovino v dušikovi skupini je moč pogosto najti v neorganskih fosfatnih skalah in v vseh živih celicah, a je nikjer v naravi ne najdemo samorodno. Fosfor je izjemno reaktiven, ob spajanju s kisikom oddaja bled lesk (odtod njegovo ime, ki v latinščini pomeni jutranja zvezda, iz grških besed za svetlobo in prinašanje), pojavlja se v mnogih oblikah in je nujno potreben element za življenje organizmov. Najpomembnejša človeška raba fosforja je v izdelavi gnojil, na široko pa se tudi uporablja za izdelavo eksplozivov, vžigalic, ognjemetov, pesticidov, zobne paste in detergentov. Odkril ga je nemški alkimist Hening Brand leta 1669 pri močnem segrevanju uparjene sečnine.
Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]
Beli fosfor tvori voskasto belo trdnino, ki ima značilen zoprn vonj, a ko je čist, je brezbarven in prozoren. Ta nekovina ni topna v vodi, je pa topna v ogljikovem disulfidu. Čisti beli fosfor se na zraku spontano vžge in zgori v fosforjev pentaoksid.
Oblike[uredi | uredi kodo]
Fosfor obstaja v najmanj štirih alotropnih oblikah: v beli (ali rumeni), rdeči, in črni (ali vijolični). Najpogostejša sta rdeči in beli fosfor; oba sta tetraederski skupini štirih atomov. Beli fosfor gori na zraku in se ob izpostavljanju toploti ali svetlobi lahko pretvori v rdeči fosfor. Obstaja v dveh različicah, alfa in beta, ki se razločita ob prehodni temperaturi −3.8 °C. Rdeči fosfor je relativno stabilen in sublimira pri plinskem tlaku ene atmosfere pri 170 °C, a gori ob udarcu ali gretju zaradi trenja. Obstaja črni fosforjev alotrop, ki ima podobno strukturo kot grafit - atomi so urejeni v heksagonalnih ravninah - in prevaja elektriko.
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Koncentrirane fosforne kisline, ki lahko vsebujejo od 70 % do 75 % P2O5, so v obliki gnojil zelo pomembne za poljedelstvo in živinorejo. V drugi polovici 20. stoletja je globalno povpraševanje za gnojili vodilo v veliko povečanje izdelave fosfatov. Druge rabe:
- Fosfate uporabljajo pri izdelavi določenih stekel, ki se uporabljajo za karbidne svetilke.
- Kostni pepel, kalcijev fosfat, se uporablja za izdelavo porcelana in za pridobivanje mono-kalcijevega fosfata, ki ga uporabljajo v pecilnem prašku.
- Ta element je tudi pomembna sestavina pri izdelavi jekla, pri izdelavi fosforjevega brona, in v mnogih drugih podobnih izdelkih.
- Trinatrijev fosfat se obče uporablja v čistilnih sredstvih za mehčanje vode in za preprečevanje korozije vodovodne napeljave ali grelcev za vodo.
- Beli fosfor se uporablja v vojaške namene za zažigalne bombe, generatorje dima, dimne bombe in sledilne naboje.
- Različna raba; uporablja se pri izdelavi vžigalic, v pirotehniki, v pesticidih, zobni pasti, čistilih itd.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ^ Eintrag zu CAS-Nr. 12185-10-3 in der GESTIS-Stoffdatenbank des IFA, abgerufen am 5. April 2008 (JavaScript erforderlich)
- ^ Eintrag zu roter Phosphor in der GESTIS-Stoffdatenbank des IFA, abgerufen am 25. Januar 2010 (JavaScript erforderlich)
- ^ Arnold F. Holleman, Nils Wiberg: Lehrbuch der Anorganischen Chemie. 102. Auflage, de Gruyter, Berlin 2007, ISBN 978-3-11-017770-1, str. 747.
 |
Poglejte si besedo fosfor ali Fosfor v Wikislovarju, prostem slovarju. |
.svg){kind=small}
|
Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
