Fluor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Fluor,  9F
Majhen vzorec bledo rumenega tekočega vodika, ki se kondenzira v tekočem dušiku
Tekoči fluor pri kriogenskih temperaturah
Splošno
Ime, znakfluor, F
Izgovarjavaflúor
Alotropialfa, beta
Videzplin: bledo rumen
tekočina: svetlo rumena
trdnina: alfa je moten, beta je brezbarven
Fluor v periodnem sistemu
Vodik (diatomic nonmetal)
Helij (noble gas)
Litij (alkali metal)
Berilij (alkaline earth metal)
Bor (metalloid)
Ogljik (polyatomic nonmetal)
Dušik (diatomic nonmetal)
Kisik (diatomic nonmetal)
Fluor (diatomic nonmetal)
Neon (noble gas)
Natrij (alkali metal)
Magnezij (alkaline earth metal)
Aluminij (post-transition metal)
Silicij (metalloid)
Fosfor (polyatomic nonmetal)
Žveplo (polyatomic nonmetal)
Klor (diatomic nonmetal)
Argon (noble gas)
Kalij (alkali metal)
Kalcij (alkaline earth metal)
Skandij (transition metal)
Titan (transition metal)
Vanadij (transition metal)
Krom (transition metal)
Mangan (transition metal)
Železo (transition metal)
Kobalt (transition metal)
Nikelj (transition metal)
Baker (transition metal)
Cink (transition metal)
Galij (post-transition metal)
Germanij (metalloid)
Arzen (metalloid)
Selen (polyatomic nonmetal)
Brom (diatomic nonmetal)
Kripton (noble gas)
Rubidij (alkali metal)
Stroncij (alkaline earth metal)
Itrij (transition metal)
Cirkonij (transition metal)
Niobij (transition metal)
Molibden (transition metal)
Tehnicij (transition metal)
Rutenij (transition metal)
Rodij (transition metal)
Paladij (transition metal)
Srebro (transition metal)
Kadmij (transition metal)
Indij (post-transition metal)
Kositer (post-transition metal)
Antimon (metalloid)
Telur (metalloid)
Jod (diatomic nonmetal)
Ksenon (noble gas)
Cezij (alkali metal)
Barij (alkaline earth metal)
Lantan (lanthanide)
Cerij (lanthanide)
Prazeodim (lanthanide)
Neodim (lanthanide)
Prometij (lanthanide)
Samarij (lanthanide)
Evropij (lanthanide)
Gadolinij (lanthanide)
Terbij (lanthanide)
Disprozij (lanthanide)
Holmij (lanthanide)
Erbij (lanthanide)
Tulij (lanthanide)
Iterbij (lanthanide)
Lutecij (lanthanide)
Hafnij (transition metal)
Tantal (transition metal)
Volfram (transition metal)
Renij (transition metal)
Osmij (transition metal)
Iridij (transition metal)
Platina (transition metal)
Zlato (transition metal)
Živo srebro (transition metal)
Talij (post-transition metal)
Svinec (post-transition metal)
Bizmut (post-transition metal)
Polonij (post-transition metal)
Astat (metalloid)
Radon (noble gas)
Francij (alkali metal)
Radij (alkaline earth metal)
Aktinij (actinide)
Torij (actinide)
Protaktinij (actinide)
Uran (actinide)
Neptunij (actinide)
Plutonij (actinide)
Americij (actinide)
Kirij (actinide)
Berkelij (actinide)
Kalifornij (actinide)
Ajnštajnij (actinide)
Fermij (actinide)
Mendelevij (actinide)
Nobelij (actinide)
Lavrencij (actinide)
Raderfordij (transition metal)
Dubnij (transition metal)
Seaborgij (transition metal)
Borij (transition metal)
Hasij (transition metal)
Majtenrij (unknown chemical properties)
Darmštatij (unknown chemical properties)
Rengenij (unknown chemical properties)
Kopernicij (transition metal)
Ununtrij (unknown chemical properties)
Flerovij (post-transition metal)
Ununpentij (unknown chemical properties)
Livermorij (unknown chemical properties)
Ununseptij (unknown chemical properties)
Ununoctij (unknown chemical properties)


F

Cl
kisikfluorneon
Vrstno število9
Standardna atomska teža (±) (Ar)18,998403163(6)[1]
Kategorija elementa  dvoatomna nekovina
Skupina, blokskupina 17 (halogeni), p-blok
Periodaperioda 2
Razporeditev elektronov[He] 2s2 2p5[2]
po lupini2, 7
Fizikalne lastnosti
Faza snoviplin
Tališče−219,67 °C ​(53,48 K, ​−363,41 °F)[3]
Vrelišče−188,11 °C ​(85,03 K, ​−306,60 °F)[3]
Gostota pri stp (0 °C in 101,325 kPa)1,696 g/L[4]
v tekočem stanju, pri TV1,505 g/cm3[5]
Trojna točka53,48 K, ​90 kPa[3]
Kritična točka144,41 K, 5,1724 MPa[3]
Izparilna toplota6,51 kJ/mol[4]
Toplotna kapacitetaCp: 31 J/(mol·K)[5] (pri 21,1 °C)
Cv: 23 J/(mol·K)[5] (pri 21,1 °C)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −235,2 −229,2 −223,2 −215,2 −204,2 −188,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−1 ​(oksidirajoči kisik)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 3,98[2]
Ionizacija1.: 1681 kJ/mol
2.: 3374 kJ/mol
3.: 6147 kJ/mol
(več)[6]
Kovalentni polmer64 pm[7]
Van der Waalsov polmer135 pm[8]
Razno
Kristalna strukturakubična
Kubična kristalna struktura za fluor
Toplotna prevodnost0,02591 W/(m·K)[9]
Magnetna ureditevdiamagnetik (−1,2×10−4)[10][11]
Številka CAS7782-41-4[2]
Zgodovina
Poimenovanjepo mineralu fluoritu, katerega ime izhaja iz lat. fluo (pretakati se)
OdkritjeAndré-Marie Ampère (1810)
Prva izolacijaHenri Moissan[2] (26. junij, 1886)
PoimenovalHumphry Davy
Najstabilnejši izotopi
Glavni članek: Izotopi fluora
izo NA Razpol. doba DM DE (MeV) DP
18F sled 109,77 min β+ (96,9%) 0,634 18O
ε (3,1%) 1,656 18O
19F 100% 19F je stabilen z 10 nevtroni
reference[12]

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, njegovo atomsko število pa je 9. To je strupen bledo rumen, univalenten plinski halogen, ki je najbolj kemijsko reaktiven in elektronegativen od vseh elementov. Zato ga v naravi nikoli ni v čisti obliki, le v spojinah. Tudi njegove spojine so tudi zelo agresivne. Fluorovodikova kislina razžre celo steklo ali običajne zaščitne rokavice (iz lateksa). Tudi na koži fluor in številne njegove spojine povzročajo opekline. Zato je kemija fluora izredno nevarna in zahteva strokovno usposobljenost.

Uporaba fluora[uredi | uredi kodo]

Fluor se največ uporablja v jedrski industriji, saj z njegovo pomočjo ločita uranova izotopa U(235)in U(238). Fluoridni ioni so tudi v zobnih pastah, koristno je namreč, če z njimi nadomestimo hidroksidne ione v mineralu apatitu, ki sestavlja zobno sklenino. Uporablja se tudi za ustvarjanje vročih plamenov (s plamenom vodika in fluora npr. dosežejo 3700 C).

Viri[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Indeksirani sklici[uredi | uredi kodo]