Fluor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fluor,  9F
Majhen vzorec bledo rumenega tekočega vodika, ki se kondenzira v tekočem dušiku
Tekoči fluor pri kriogenskih temperaturah
Splošno
Ime, znak fluor, F
Izgovarjava flúor
Alotropi alfa, beta
Izgled plin: bledo rumen
tekočina: svetlo rumena
trdnina: alfa je moten, beta je brezbarven
Fluor v periodnem sistemu
Vodik (diatomic nonmetal)
Helij (noble gas)
Litij (alkali metal)
Berilij (alkaline earth metal)
Bor (metalloid)
Ogljik (polyatomic nonmetal)
Dušik (diatomic nonmetal)
Kisik (diatomic nonmetal)
Fluor (diatomic nonmetal)
Neon (noble gas)
Natrij (alkali metal)
Magnezij (alkaline earth metal)
Aluminij (post-transition metal)
Silicij (metalloid)
Fosfor (polyatomic nonmetal)
Žveplo (polyatomic nonmetal)
Klor (diatomic nonmetal)
Argon (noble gas)
Kalij (alkali metal)
Kalcij (alkaline earth metal)
Skandij (transition metal)
Titan (transition metal)
Vanadij (transition metal)
Krom (transition metal)
Mangan (transition metal)
Železo (transition metal)
Kobalt (transition metal)
Nikelj (transition metal)
Baker (transition metal)
Cink (transition metal)
Galij (post-transition metal)
Germanij (metalloid)
Arzen (metalloid)
Selen (polyatomic nonmetal)
Brom (diatomic nonmetal)
Kripton (noble gas)
Rubidij (alkali metal)
Stroncij (alkaline earth metal)
Itrij (transition metal)
Cirkonij (transition metal)
Niobij (transition metal)
Molibden (transition metal)
Tehnicij (transition metal)
Rutenij (transition metal)
Rodij (transition metal)
Paladij (transition metal)
Srebro (transition metal)
Kadmij (transition metal)
Indij (post-transition metal)
Kositer (post-transition metal)
Antimon (metalloid)
Telur (metalloid)
Jod (diatomic nonmetal)
Ksenon (noble gas)
Cezij (alkali metal)
Barij (alkaline earth metal)
Lantan (lanthanide)
Cerij (lanthanide)
Prazeodim (lanthanide)
Neodim (lanthanide)
Prometij (lanthanide)
Samarij (lanthanide)
Evropij (lanthanide)
Gadolinij (lanthanide)
Terbij (lanthanide)
Disprozij (lanthanide)
Holmij (lanthanide)
Erbij (lanthanide)
Tulij (lanthanide)
Iterbij (lanthanide)
Lutecij (lanthanide)
Hafnij (transition metal)
Tantal (transition metal)
Volfram (transition metal)
Renij (transition metal)
Osmij (transition metal)
Iridij (transition metal)
Platina (transition metal)
Zlato (transition metal)
Živo srebro (transition metal)
Talij (post-transition metal)
Svinec (post-transition metal)
Bizmut (post-transition metal)
Polonij (post-transition metal)
Astat (metalloid)
Radon (noble gas)
Francij (alkali metal)
Radij (alkaline earth metal)
Aktinij (actinide)
Torij (actinide)
Protaktinij (actinide)
Uran (actinide)
Neptunij (actinide)
Plutonij (actinide)
Americij (actinide)
Kirij (actinide)
Berkelij (actinide)
Kalifornij (actinide)
Ajnštajnij (actinide)
Fermij (actinide)
Mendelevij (actinide)
Nobelij (actinide)
Lavrencij (actinide)
Raderfordij (transition metal)
Dubnij (transition metal)
Seaborgij (transition metal)
Borij (transition metal)
Hasij (transition metal)
Majtenrij (unknown chemical properties)
Darmštatij (unknown chemical properties)
Rengenij (unknown chemical properties)
Kopernicij (transition metal)
Ununtrij (unknown chemical properties)
Flerovij (post-transition metal)
Ununpentij (unknown chemical properties)
Livermorij (unknown chemical properties)
Ununseptij (unknown chemical properties)
Ununoctij (unknown chemical properties)


F

Cl
kisikfluorneon
Vrstno število 9
Standardna atomska teža (±) (Ar) 18,998403163(6)[1]
Kategorija elementa   dvoatomna nekovina
Skupina, blok skupina 17 (halogeni), p-blok
Perioda perioda 2
Razporeditev elektronov [He] 2s2 2p5[2]
po lupini 2, 7
Fizikalne lastnosti
Faza snovi plin
Tališče −219,67 °C ​(53,48 K, ​−363,41 °F)[3]
Vrelišče −188,11 °C ​(85,03 K, ​−306,60 °F)[3]
Gostota pri stp (0 °C in 101,325 kPa) 1,696 g/L[4]
v tekočem stanju, pri TV 1,505 g/cm3[5]
Trojna točka 53,48 K, ​90 kPa[3]
Kritična točka 144,41 K, 5,1724 MPa[3]
Izparilna toplota 6,51 kJ/mol[4]
Toplotna kapaciteta Cp: 31 J/(mol·K)[5] (pri 21,1 °C)
Cv: 23 J/(mol·K)[5] (pri 21,1 °C)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −235,2 −229,2 −223,2 −215,2 −204,2 −188,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja −1 ​(oksidirajoči kisik)
Elektronegativnost Paulingova lestvica: 3,98[2]
Ionizacija 1.: 1681 kJ/mol
2.: 3374 kJ/mol
3.: 6147 kJ/mol
(več)[6]
Kovalentni polmer 64 pm[7]
Van der Waalsov polmer 135 pm[8]
Razno
Kristalna struktura kubična
Kubična kristalna struktura za fluor
Toplotna prevodnost 0,02591 W/(m·K)[9]
Magnetna ureditev diamagnetik (−1,2×10−4)[10][11]
Številka CAS 7782-41-4[2]
Zgodovina
Poimenovanje po mineralu fluoritu, katerega ime izhaja iz lat. fluo (pretakati se)
Odkritje André-Marie Ampère (1810)
Prva izolacija Henri Moissan[2] (26. junij, 1886)
Poimenoval Humphry Davy
Najstabilnejši izotopi
Glavni članek: Izotopi fluora
izo NA Razpol. doba DM DE (MeV) DP
18F sled 109,77 min β+ (96,9%) 0,634 18O
ε (3,1%) 1,656 18O
19F 100% 19F je stabilen z 10 nevtroni
reference[12]

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F in atomsko število 9. To je strupen bledo rumen, univalenten plinski halogen, ki je najbolj kemijsko reaktiven in elektronegativen od vseh elementov. Zato ga v naravi nikoli ni v čisti obliki, le v spojinah. Tudi njegove spojine so tudi zelo agresivne. Fluorovodikova kislina razžre celo steklo ali običajne zaščitne rokavice (iz lateksa). Tudi na koži fluor in številne njegove spojine povzročajo opekline. Zato je kemija fluora izredno nevarna in zahteva strokovno usposobljenost.

Uporaba fluora[uredi | uredi kodo]

Fluor se največ uporablja v jedrski industriji, saj z njegovo pomočjo ločita uranova izotopa U(235)in U(238). Fluoridni ioni so tudi v zobnih pastah, koristno je namreč, če z njimi nadomestimo hidroksidne ione v mineralu apatitu, ki sestavlja zobno sklenino. Uporablja se tudi za ustvarjanje vročih plamenov (s plamenom vodika in fluora npr. dosežejo 3700 C).

Viri[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Indeksirani sklici[uredi | uredi kodo]

  • Jaccaud, M.; Faron, R.; Devilliers, D.; Romano, R. (2000). "Fluorine". V: Ullmann, Franz. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry (Weinheim: Wiley-VCH) 15: 381–395. doi:10.1002/14356007.a11_293. ISBN 3527306730. 
  • Haynes, William M., ur. (2011). Handbook of Chemistry and Physics (92nd izd.). Boca Raton: CRC Press. ISBN 1-4398-5511-0. 
  • Compressed Gas Association (1999). Handbook of Compressed Gases (4th izd.). Boston: Kluwer Academic Publishers. ISBN 978-0-412-78230-5. 
  • Dean, John A. (1999). Lange's Handbook of Chemistry (15th izd.). New York: McGraw-Hill. ISBN 0-07-016190-9. 
  • Yaws, Carl L.; Braker, William (2001). "Fluorine". Matheson Gas Data Book (7th izd.). Parsippany: Matheson Tri-Gas. ISBN 978-0-07-135854-5. 
  • Mackay, Kenneth Malcolm; Mackay, Rosemary Ann; Henderson, W. (2002). Introduction to Modern Inorganic Chemistry (6th izd.). Cheltenham: Nelson Thornes. ISBN 0-7487-6420-8. 
  • Cheng, H.; Fowler, D. E.; Henderson, P. B.; Hobbs, J. P.; Pascolini, M. R. (1999). "On the Magnetic Susceptibility of Fluorine". The Journal of Physical Chemistry A 103 (15): 2861–2866. doi:10.1021/jp9844720. 
  • Chisté, V.; Bé, M. M. (2011). "F-18". V Bé, M. M.. Table de radionucléides (Poročilo). CEA (Commissariat à l'énergie atomique et aux énergies alternatives), LIST, LNE-LNHB (Laboratoire National Henri Becquerel/Commissariat à l'Energie Atomique). http://www.nucleide.org/DDEP_WG/Nuclides/F-18_tables.pdf. Pridobljeno 15 June 2011.