Germanij, 32 Germanij Izgovarjava IPA: [gɛɾˈmaːni] Videz sivkasto bel Standardna atomska teža A r, std (Ge) 7001726300000000000♠ 72,630(8)[1] Germanij v periodnem sistemu
Vrstno število (Z ) 32 Skupina skupina 14 (ogljikova skupina) Perioda perioda 4 Blok blok p Razporeditev elektronov [Ar ] 3d10 4s2 4p2 Razporeditev elektronov po lupini 2, 8, 18, 4 Fizikalne lastnosti Faza snovi pri STP trdnina Tališče 938,25 °C Vrelišče 2833 °C Gostota (blizu s.t. ) 5,323 g/cm3 v tekočem stanju (pri TT ) 5,60 g/cm3 Talilna toplota 36,94 kJ/mol Izparilna toplota 334 kJ/mol Toplotna kapaciteta 23,222 J/(mol·K) Parni tlak
P (Pa)
1
10
100
1 k
10 k
100 k
pri T (°C)
1.371
1.541
1.750
2.014
2.360
2.831
Lastnosti atoma Oksidacijska stanja −4 [2] +2 +4 amfoterni oksid)Elektronegativnost Paulingova lestvica: 2,01 Ionizacijske energije 1.: 762 kJ/mol 2.: 1537,5 kJ/mol 3.: 3302,1 kJ/mol Atomski polmer empirično: 122 pm Kovalentni polmer 122 pm Van der Waalsov polmer 211 pm Spektralne črte germanijaDruge lastnosti Pojavljanje v naravi prvobitno Kristalna struktura diamantna kubična Hitrost zvoka tanka palica 5400 m/s (pri 20 °C) Temperaturni raztezek 6,0 µm/(m·K) Toplotna prevodnost 60,2 W/(m·K) Električna upornost 1 Ω·m (at 20 °C) Prepovedani pas 0,67 eV (pri 300 K) Magnetna ureditev diamagnetik [3] Magnetna susceptibilnost −76,84·10−6 cm3 /mol[4] Youngov modul 103 GPa[5] Strižni modul 41 GPa[5] Stisljivostni modul 75 GPa[5] Poissonovo razmerje 0,26[5] Mohsova trdota 6,0 Številka CAS 7440-56-4 Zgodovina Poimenovanje po Germaniji, domovini njegovega odkritelja Prediction Dimitrij Mendelejev (1869) Odkritje Clemens Winkler (1886) Najpomembnejši izotopi germanija
Kategorija: Germanij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina reference
Germánij (iz latinske besede Germania , ki označuje Nemčijo , domovino njegovega odkritelja) je kemijski element , ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32 . Clemens Winkler ga je odkril 6. februarja 1886 .
Germanij je bleščeč, trden, sivkasto -bel metaloid , ki ima podobne kemijske lastnosti kot kositer . Tvori številne organometalske spojine in je pomemben polprevodniški material za izdelavo tranzistorjev in fotodetektorjev .
Germanij ima kovinski sij in enako kristalno strukturo kot diamant . Poleg tega je treba opozoriti, da je germanij polprevodnik, z električnimi lastnosti nekje med kovinami in izolatorji . V svoji čisti obliki je ta metaloid krhek kristalin , svoj lesk pa obdrži na zraku tudi pri sobni temperaturi. Tehnike conskega refiniranja so pripeljale do tega, da lahko danes izdelajo kristalinski germanij za polprevodnike , ki ima en nečisti del na 1010 čistih.
↑ Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry 88 (3): 265–91. doi :10.1515/pac-2015-0305 ↑ "New Type of Zero-Valent Tin Compound" . Chemistry Europe . 27 August 2016.↑ Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds , in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition, CRC press.↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics . Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4 ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 "Properties of Germanium" . Ioffe Institute .
.svg){kind=small}