Strižni modul

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Strížni módul (tudi Coulombov modul [kulónov ~]) je fizikalna količina, določena pri strižni deformaciji teles kot razmerje med strižno napetostjo in strižno deformacijo v Hookovem zakonu. Navadno ga označujemo s črko G, včasih pa s črkama S ali μ.

 G = \frac{\sigma_{xy}}{\varepsilon_{xy}} \equiv \frac{\tau}{\gamma}\!\, .

Izpeljana enota SI za strižni modul je enaka enoti strižne napetosti, N/mm² ali MPa, pa tudi GPa. Strižni modul predstavlja merilo odpornosti telesa proti spremembi oblike pri strižni deformaciji. Kakor za nateg, tudi za strig velja Hookov zakon:

 \tau  = G\gamma \!\, .

Strižno napetost v snovi povzročata para nasprotno enakih strižnih napetosti. Tako nastala strižna deformacija γ [rad] je po Hookovem zakonu premosorazmerna s strižno napetostjo τ [N/mm²]:

 \gamma  = \frac{\tau}{G} \!\, .

Določanje strižne deformacije prikazuje Slika 1:

Določanje strižne deformacije
Slika 1: Določanje strižne deformacije

Za majhne strižne deformacije velja:

 \mathrm{tg}\, \gamma  \approx \gamma  = \frac{a}{h} \!\, .

Obratna vrednost strižnega modula je strižni koeficient β:

 \beta  = \frac{1}{G} \!\, .

Strižni modul lahko v elastičnem območju izračunamo po enačbi:

 G = \frac{E}{2(1 + \mu )} \!\, ,

kjer sta E prožnostni modul in μ Poissonovo število.

Strižni modul nekaterih snovi in materialov[uredi | uredi kodo]

snov/
material
strižni modul
[N/mm²]
diamant 478.000
aluminijev oksid (safir) 175.000
jeklo 79.300
baker 44.700
titan 41.400
steklo 26.200
aluminij 25.500
polietilen 1.170
guma 0,6