Titan (element)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
skandijtitanvanadij
Ti
Zr  
 
 
Ti-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število titan, Ti, 22
Kemijska vrsta prehodna kovina
Skupina, perioda, blok 4, 4 , d
Gostota, trdota 4507 kg/m3, 6
Videz srebrnkasta kovina
Ti,22.jpg
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 47,867 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan) 140 (176) pm
Kovalentni polmer 136 pm
van der Waalsov polmer ni podatka
Elektronska konfiguracija [Ar]3d2 4s2
e- na energijski nivo 2, 8, 10, 2
Oksidacijsko stanje (oksid) 4 (amfoteren)
Kristalna struktura heksagonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno (paramegneten)
Tališče 1941 K (3034 °F)
Vrelišče 3560 K (5949 °F)
Molski volumen 10,64 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 421 kJ/mol
Talilna toplota 15,45 kJ/mol
Parni tlak 0,49 Pa pri 1933 K
Hitrost zvoka 4140 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 1,54 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 520 J/(kg · K)
Električna prevodnost 2,34 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 21,9 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 658,8 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1309,8 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 2652,5 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 4174,6 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 9581 kJ/mol
6. ionizacijski potencial 11533 kJ/mol
7. ionizacijski potencial 13590 kJ/mol
8. ionizacijski potencial 16440 kJ/mol
9. ionizacijski potencial 18530 kJ/mol
10. ionizacijski potencial 20833 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
44Ti {sint.} 63 let ε 0,268 44Sc
46Ti 8,0 % Ti je stabilen z 24 nevtroni
47Ti 7,3 % Ti je stabilen z 25 nevtroni
48Ti 73,8 % Ti je stabilen z 26 nevtroni
49Ti 5,5 % Ti je stabilen z 27 nevtroni
50Ti 5,4 % Ti je stabilen z 28 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.
Članek se nanaša na kemijski element titan. Za druge pomene glej Titan (razločitev).

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22. Titan se kot lahka, trdna, belo-metalna, svetlikava in na korozijo odporna prehodna kovina uporablja pri trdnih lahkih zlitinah in v belih pigmentih. Ta element se pojavlja v številnih mineralih; glavna vira sta predvsem rutil in ilmenit.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Element titan je leta 1791 v Creedu, Cornwall v Angliji opazil angleški duhovnik in amaterski kemik William Gregor. Nekaj let kasneje ga je nemški kemik Heinrich Klapproth odkril v rutilu. Leta 1795 je odkriti element poimenoval titan po titanih iz grške mitologije.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Velik proizvajalec TiO2 je Cinkarna iz Celja, ki je eden največjih tovrstnih proizvajalcev v Evropi. Titan dioksid (TiO2) je osnovni material za beljenje oz. barvanje sten prostorov in stavb

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]