Brom
| |||||||||||||||||||
| Splošno | |||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime, znak, število | brom, Br, 35 | ||||||||||||||||||
| Kemijska vrsta | halogeni | ||||||||||||||||||
| Skupina, perioda, blok | 17 (VIIA), 4, p | ||||||||||||||||||
| Gostota, trdota | 3119 kg/m3 (300 K), NA | ||||||||||||||||||
| Izgled | plin: rdeče-rjav trden: kovinski lešč 
| ||||||||||||||||||
| Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||
| Atomska teža | 79,904 a. e. m. | ||||||||||||||||||
| Polmer atoma (izračunan) | 115 (94) pm | ||||||||||||||||||
| Kovalentni polmer | 114 pm | ||||||||||||||||||
| van der Waalsov polmer | 185 pm | ||||||||||||||||||
| Elektronska konfiguracija | [Ar]3d10 4s24p5 | ||||||||||||||||||
| e- na energijski nivo | 2, 8, 18, 7 | ||||||||||||||||||
| Oksidacijska stanja (oksid) | ±1,5 (močna kislina) | ||||||||||||||||||
| Zgradba mreže | ortorombno | ||||||||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||
| Agregatno stanje | trdno pri STP, tekoč pri sobni temperaturi (nemagneten) | ||||||||||||||||||
| Tališče | 265,8 K (19 °F) | ||||||||||||||||||
| Vrelišče | 332 K (138 °F) | ||||||||||||||||||
| Molarna prostornina | 19,78 ×10−6 m3/mol | ||||||||||||||||||
| Izparilna toplota | 15,438 kJ/mol | ||||||||||||||||||
| Talilna toplota | 5,286 kJ/mol | ||||||||||||||||||
| Parni tlak | 5800 Pa pri 280,1 K | ||||||||||||||||||
| Hitrost zvoka | 206 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||
| Razne lastnosti | |||||||||||||||||||
| Elektronegativnost | 2,96 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||
| Specifična toplota | 480 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||
| Električna prevodnost | ni podatka | ||||||||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 0,122 W/(m·K) | ||||||||||||||||||
| 1. ionizacijski potencial | 1139,9 kJ/mol | ||||||||||||||||||
| 2. ionizacijski potencial | 2103 kJ/mol | ||||||||||||||||||
| 3. ionizacijski potencial | 3470 kJ/mol | ||||||||||||||||||
| 4. ionizacijski potencial | 4560 kJ/mol | ||||||||||||||||||
| 5. ionizacijski potencial | 5760 kJ/mol | ||||||||||||||||||
| 6. ionizacijski potencial | 8550 kJ/mol | ||||||||||||||||||
| 7. ionizacijski potencial | 9940 kJ/mol | ||||||||||||||||||
| 8. ionizacijski potencial | 18600 kJ/mol | ||||||||||||||||||
| Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||
| Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. | |||||||||||||||||||
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35. Ta halogenski element je pri sobni temperaturi rdeča hlapljiva tekočina, z reaktivnostjo med klorom in jodom. V tekoči obliki je škodljiv za človeška tkiva, njegovi hlapi pa dražijo oči in grlo.
Odkrit je bil leta 1826, ko je Francoz Antoine Jerome Balard kristaliziral soli iz morske vode.
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
Brom je pri sobni temperaturi edini tekoči nekovinski element. Je težka, tanko tekoča, rdeče-rjava tekočina, ki pri standardnih pogojih zlahka izhlapi v rdečo paro (njena barva spominja na dušikov dioksid) z močnim zoprnim vonjem. Kot halogen je brom kemijsko podoben kloru, a je manj aktiven (pač pa je bolj aktiven od joda). Brom je slabše topen v vodi, dobro topen pa je v ogljikovem disulfidu, alifatskih alkoholih ... (tvori rdečo raztopino). Kemijsko se zlahka povezuje z mnogimi elementi in ima močan učinek beljenja.
Brom je zelo reaktiven in v prisotnosti vode močan oksidacijski agent. Energično reagira z amini, alkeni in fenoli, kot tudi z alifatskimi in aromatskimi ogljikovodiki, ketoni in kislinami (te se bromirajo z adicijo ali s substitucijo). Z mnogimi kovinami in elementi je anhidritni brom manj reaktiven kot moker; vendar suhi brom živahno reagira z aluminijem, titanom, živim srebrom, kot tudi z alkalijskimi zemeljskimi in alkalijskimi kovinami.
- Nevarne lastnosti
Brom je zdravju škodljiv pri zaužitju. V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.
Zelo strupen je za vodne organizme, lahko povzroči dolgotrajni učinki na vodno okolje.
V stiku z vnetljivim materialom lahko povzroči požar, medtem ko je v tekoči obliki škodljiv za človeška tkiva, njegovi hlapi pa dražijo kožo (povzroča globoke in boleče rane) in dihalne organe
Razjeda les, pluto, barvila in gumo ter raztaplja zlato.
Nahajanje in pridobivanje[uredi | uredi kodo]
Brom se nahaja v obliki bromidov, najdemo pa ga tudi v morski vodi, ki je zelo bogata z bromidi (vsebuje ga kar 65g/t). Še več pa ga je v zaprtih morjih oziroma jezerih, zato je najpomembnejši vir broma Mrtvo morje.
Pridobiva se ga s kloriranjem (uvajanje klora v spojine) lužin, ki nastanejo pri kristalizaciji (nastajanje kristalov iz raztopine ali plina) NaCl iz morske vode. Industrijsko pa brom pridobivajo iz magnezijevega bromida s pomočjo klora.
Uporaba[uredi | uredi kodo]
- bromove spojine uporabljamo v kemijski, fotografskih farmacevtski industriji
- organske bromove spojine se uporabljajo kot pomirjevalna sredstva
- nekatere bromove spojine se uporabljajo za uničevanje škodljivcev in plevela
- bromaaceton CH3-CO-CHZ-Br (brezbarvna hlapna tekočina) se uporabljajo kot solzilec, saj njegovi hlapi močno dražijo oči in kožo
- brom se uporablja v osvinčenem bencinu kot dodatek, ta pretvori svinec pri zgorevanju goriva v motorju v hlapen bromed PdBr2, ki izhaja iz motorja skupaj z izpušnimi plini
- za pridobivanje bromidov in organskih borovih spojin
- kot izhodna snov za sintezo (spajanje atomov različnih elementov v spojino ali nastajanje spojin iz različnih molekul)
- bromovica -3,5% vodne raztopine broma, ki se uporablja kot reagent in oksidant
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Brom |
 |
Poglejte si besedo brom ali Brom v Wikislovarju, prostem slovarju. |
.svg){kind=small}
|
Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
