Neon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Neon,  10Ne
Neon discharge tube.jpg
Neon spectra.jpg
Spekter neona v vidnem delu
Splošno
Ime, znak neon, Ne
Izgovarjava néon
Izgled brezbarvni plin, ki se sveti oranžno-rdeče v visokonapetostnem električnem polju
Neon v periodnem sistemu
Vodik (diatomic nonmetal)
Helij (noble gas)
Litij (alkali metal)
Berilij (alkaline earth metal)
Bor (metalloid)
Ogljik (polyatomic nonmetal)
Dušik (diatomic nonmetal)
Kisik (diatomic nonmetal)
Fluor (diatomic nonmetal)
Neon (noble gas)
Natrij (alkali metal)
Magnezij (alkaline earth metal)
Aluminij (post-transition metal)
Silicij (metalloid)
Fosfor (polyatomic nonmetal)
Žveplo (polyatomic nonmetal)
Klor (diatomic nonmetal)
Argon (noble gas)
Kalij (alkali metal)
Kalcij (alkaline earth metal)
Skandij (transition metal)
Titan (transition metal)
Vanadij (transition metal)
Krom (transition metal)
Mangan (transition metal)
Železo (transition metal)
Kobalt (transition metal)
Nikelj (transition metal)
Baker (transition metal)
Cink (transition metal)
Galij (post-transition metal)
Germanij (metalloid)
Arzen (metalloid)
Selen (polyatomic nonmetal)
Brom (diatomic nonmetal)
Kripton (noble gas)
Rubidij (alkali metal)
Stroncij (alkaline earth metal)
Itrij (transition metal)
Cirkonij (transition metal)
Niobij (transition metal)
Molibden (transition metal)
Tehnicij (transition metal)
Rutenij (transition metal)
Rodij (transition metal)
Paladij (transition metal)
Srebro (transition metal)
Kadmij (transition metal)
Indij (post-transition metal)
Kositer (post-transition metal)
Antimon (metalloid)
Telur (metalloid)
Jod (diatomic nonmetal)
Ksenon (noble gas)
Cezij (alkali metal)
Barij (alkaline earth metal)
Lantan (lanthanide)
Cerij (lanthanide)
Prazeodim (lanthanide)
Neodim (lanthanide)
Prometij (lanthanide)
Samarij (lanthanide)
Evropij (lanthanide)
Gadolinij (lanthanide)
Terbij (lanthanide)
Disprozij (lanthanide)
Holmij (lanthanide)
Erbij (lanthanide)
Tulij (lanthanide)
Iterbij (lanthanide)
Lutecij (lanthanide)
Hafnij (transition metal)
Tantal (transition metal)
Volfram (transition metal)
Renij (transition metal)
Osmij (transition metal)
Iridij (transition metal)
Platina (transition metal)
Zlato (transition metal)
Živo srebro (transition metal)
Talij (post-transition metal)
Svinec (post-transition metal)
Bizmut (post-transition metal)
Polonij (post-transition metal)
Astat (metalloid)
Radon (noble gas)
Francij (alkali metal)
Radij (alkaline earth metal)
Aktinij (actinide)
Torij (actinide)
Protaktinij (actinide)
Uran (actinide)
Neptunij (actinide)
Plutonij (actinide)
Americij (actinide)
Kirij (actinide)
Berkelij (actinide)
Kalifornij (actinide)
Ajnštajnij (actinide)
Fermij (actinide)
Mendelevij (actinide)
Nobelij (actinide)
Lavrencij (actinide)
Raderfordij (transition metal)
Dubnij (transition metal)
Seaborgij (transition metal)
Borij (transition metal)
Hasij (transition metal)
Majtenrij (unknown chemical properties)
Darmštatij (unknown chemical properties)
Rengenij (unknown chemical properties)
Kopernicij (transition metal)
Ununtrij (unknown chemical properties)
Flerovij (post-transition metal)
Ununpentij (unknown chemical properties)
Livermorij (unknown chemical properties)
Ununseptij (unknown chemical properties)
Ununoctij (unknown chemical properties)
He

Ne

Ar
fluorneonnatrij
Vrstno število 10
Standardna atomska teža (±) (Ar) 20,1797(6)[1]
Kategorija elementa   žlahtni plin
Skupina, blok skupina 18 (žlahtni plini), p-blok
Perioda perioda 2
Razporeditev elektronov [He] 2s2 2p6
po lupini 2, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi plin
Tališče −248,59 °C ​(24,56 K, ​−415,46 °F)
Vrelišče −246,046 °C ​(27,104 K, ​−410,883 °F)
Gostota pri stp (0 °C in 101,325 kPa) 0,9002 g/L
v tekočem stanju, pri TV 1,207 g/cm3[2]
Trojna točka 24,556 K, ​43,37 kPa[3][4]
Kritična točka 44,4918 K, 2,7686 MPa[4]
Talilna toplota 0,335 kJ/mol
Izparilna toplota 1,71 kJ/mol
Toplotna kapaciteta 20,79[5] J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −261,1 −260,1 −258,1 −255,2 −252,2 −246,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja 0
Ionizacija 1.: 2080,7 kJ/mol
2.: 3952,3 kJ/mol
3.: 6122 kJ/mol
(več)
Kovalentni polmer 58 pm
Van der Waalsov polmer 154 pm
Razno
Kristalna struktura ploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za neon
Hitrost zvoka 435 m/s (plin, pri 0 °C)
Toplotna prevodnost 49,1×10−3 W/(m·K)
Magnetna ureditev diamagnetik[6]
Stisljivostni modul 654 GPa
Številka CAS 7440-01-9
Zgodovina
Napovedano William Ramsay (1897)
Odkritje in prva izolacija William Ramsay & Morris Travers[7][8] (1898)
Najstabilnejši izotopi
Glavni članek: Izotopi neona
izo NA Razpol. doba DM DE (MeV) DP
20Ne 90,48% 20Ne je stabilen z 10 nevtroni
21Ne 0,27% 21Ne je stabilen z 11 nevtroni
22Ne 9,25% 22Ne je stabilen z 12 nevtroni

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10. Ta brezbarvni skoraj inerten žlahtni plin daje značilen rdečkast sijaj, ko se uporablja v ceveh za vakumsko razelektritev (vacuum discharge tubes???) in neonskih svetilkah, v zraku pa ga najdemo v sledeh.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Neon je drugi najlažji žlahtni plin, ki sije rdečkasto-oranžno v ceveh za vakuumsko razelektritev in ima 40-kratno zmožnost zamrzovanja glede na tekoči helij in trikratno glede na tekoči vodik (glede na prostorninsko enoto). Za večino namenov je dražje zamrzovalno sredstvo od helija. Neon ima od vseh redkih plinov najintenzivnejšo razelektritev pri normalnih voltažah in tokovih.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Rdečkasto-oranžna barva, ki jo neon oddaja v neonski svetilki se na široko uporablja za oglaševalske znake. Izraz "neonska svetilka" se na splošno uporablja tudi pri svetilkah z drugimi plini, ki svetijo z drugimi barvami. Drugi nameni:

  • indikatorji visokih voltaž,
  • zaščita pred strelo,
  • cevi za merjenje valovanja (wave meter tubes????),
  • televizijske cevi,
  • neon in helij se uporabljata za izdelavo plinskega laserja.

Utekočinjeni neon se komercialno uporablja kot kriogensko zamrzovalno sredstvo, toda zato ker je redkejši od drugih plinov in dražji se ne uporablja pogosto.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Neon (grško neos pomeni "nov") sta leta 1898 odkrila William Ramsay in Morris Travers.

Pojavitve[uredi | uredi kodo]

Neon navadno najdemo v plinski obliki, v kateri se molekule sestojijo iz enega samega atoma neona. Neon je redki plin, ki ga v Zemljinem ozračju najdemo 1 delec na 65.000 drugih in ga pridobivajo s podohlajenim zrakom in frakcijsko destilacijo od nastale kriogenske tekočine.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Standard Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
  2. ^ Hammond, C.R. (2000). The Elements, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition. CRC press. str. 19. ISBN 0849304814. 
  3. ^ Preston-Thomas, H. (1990). "The International Temperature Scale of 1990 (ITS-90)". Metrologia 27: 3–10. Bibcode:1990Metro..27....3P. doi:10.1088/0026-1394/27/1/002. 
  4. ^ 4,0 4,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.122. ISBN 1439855110. 
  5. ^ Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
  6. ^ Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5. 
  7. ^ Ramsay, William, Travers, Morris W. (1898). "On the Companions of Argon". Proceedings of the Royal Society of London 63 (1): 437–440. doi:10.1098/rspl.1898.0057. 
  8. ^ "Neon: History". Softciências. Pridobljeno dne 2007-02-27. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]