Bor (element)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge pomene glejte bor.
Bor,  5B
Boron R105.jpg
β-romboedrični bor (termodinamično najstabilnejši alotrop)[1]
Splošno
Ime, znak bor, B
Izgovarjava bór
Alotropi α-, β-romboedrični, β-tetragonalni (in več)
Izgled črn
Bor v periodnem sistemu
Vodik (diatomic nonmetal)
Helij (noble gas)
Litij (alkali metal)
Berilij (alkaline earth metal)
Bor (metalloid)
Ogljik (polyatomic nonmetal)
Dušik (diatomic nonmetal)
Kisik (diatomic nonmetal)
Fluor (diatomic nonmetal)
Neon (noble gas)
Natrij (alkali metal)
Magnezij (alkaline earth metal)
Aluminij (post-transition metal)
Silicij (metalloid)
Fosfor (polyatomic nonmetal)
Žveplo (polyatomic nonmetal)
Klor (diatomic nonmetal)
Argon (noble gas)
Kalij (alkali metal)
Kalcij (alkaline earth metal)
Skandij (transition metal)
Titan (transition metal)
Vanadij (transition metal)
Krom (transition metal)
Mangan (transition metal)
Železo (transition metal)
Kobalt (transition metal)
Nikelj (transition metal)
Baker (transition metal)
Cink (transition metal)
Galij (post-transition metal)
Germanij (metalloid)
Arzen (metalloid)
Selen (polyatomic nonmetal)
Brom (diatomic nonmetal)
Kripton (noble gas)
Rubidij (alkali metal)
Stroncij (alkaline earth metal)
Itrij (transition metal)
Cirkonij (transition metal)
Niobij (transition metal)
Molibden (transition metal)
Tehnicij (transition metal)
Rutenij (transition metal)
Rodij (transition metal)
Paladij (transition metal)
Srebro (transition metal)
Kadmij (transition metal)
Indij (post-transition metal)
Kositer (post-transition metal)
Antimon (metalloid)
Telur (metalloid)
Jod (diatomic nonmetal)
Ksenon (noble gas)
Cezij (alkali metal)
Barij (alkaline earth metal)
Lantan (lanthanide)
Cerij (lanthanide)
Prazeodim (lanthanide)
Neodim (lanthanide)
Prometij (lanthanide)
Samarij (lanthanide)
Evropij (lanthanide)
Gadolinij (lanthanide)
Terbij (lanthanide)
Disprozij (lanthanide)
Holmij (lanthanide)
Erbij (lanthanide)
Tulij (lanthanide)
Iterbij (lanthanide)
Lutecij (lanthanide)
Hafnij (transition metal)
Tantal (transition metal)
Volfram (transition metal)
Renij (transition metal)
Osmij (transition metal)
Iridij (transition metal)
Platina (transition metal)
Zlato (transition metal)
Živo srebro (transition metal)
Talij (post-transition metal)
Svinec (post-transition metal)
Bizmut (post-transition metal)
Polonij (post-transition metal)
Astat (metalloid)
Radon (noble gas)
Francij (alkali metal)
Radij (alkaline earth metal)
Aktinij (actinide)
Torij (actinide)
Protaktinij (actinide)
Uran (actinide)
Neptunij (actinide)
Plutonij (actinide)
Americij (actinide)
Kirij (actinide)
Berkelij (actinide)
Kalifornij (actinide)
Ajnštajnij (actinide)
Fermij (actinide)
Mendelevij (actinide)
Nobelij (actinide)
Lavrencij (actinide)
Raderfordij (transition metal)
Dubnij (transition metal)
Seaborgij (transition metal)
Borij (transition metal)
Hasij (transition metal)
Majtenrij (unknown chemical properties)
Darmštatij (unknown chemical properties)
Rengenij (unknown chemical properties)
Kopernicij (transition metal)
Ununtrij (unknown chemical properties)
Flerovij (post-transition metal)
Ununpentij (unknown chemical properties)
Livermorij (unknown chemical properties)
Ununseptij (unknown chemical properties)
Ununoctij (unknown chemical properties)


B

Al
berilijborogljik
Vrstno število 5
Standardna atomska teža (Ar) 10,81[2] (10,806 – 10,821)[3]
Kategorija elementa   polkovina
Skupina, blok skupina 13, p-blok
Perioda perioda 2
Razporeditev elektronov [He] 2s2 2p1
po lupini 2, 3
Fizikalne lastnosti
Faza snovi trdnina
Tališče 2076 °C ​(2349 K, ​3769 °F)
Vrelišče 3927 °C ​(4200 K, ​7101 °F)
Gostota v tekočem stanju, pri TT 2,08 g/cm3
Talilna toplota 50,2 kJ/mol
Izparilna toplota 508 kJ/mol
Toplotna kapaciteta 11,087 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 2.075 2.289 2.549 2.868 3.272 3.799
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja 3, 2, 1, −5[4][5] ​(rahlo kisel oksid)
Elektronegativnost Paulingova lestvica: 2.04
Ionizacija 1.: 800,6 kJ/mol
2.: 2427,1 kJ/mol
3.: 3659,7 kJ/mol
(več)
Atomski polmer empirično: 90 pm
Kovalentni polmer 84±3 pm
Van der Waalsov polmer 192 pm
Razno
Kristalna struktura romboedrična
Romboeder kristalna struktura za bor
Hitrost zvoka tanka palica 16200 m/s (pri 20 °C)
Toplotno raztezanje β form: 5–7 µm/(m·K) (pri 25 °C)[6]
Toplotna prevodnost 27,4 W/(m·K)
Električni upor ~106 Ω·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev diamagnetik[7]
Mohsova trdota ~9,5
Številka CAS 7440-42-8
Zgodovina
Odkritje Joseph Louis Gay-Lussac in Louis Jacques Thénard[8] (30. junij 1808)
Prva izolacija Humphry Davy[9] (9. julij 1808)
Najstabilnejši izotopi
Glavni članek: Izotopi bora
izo NA Razpol. doba DM DE (MeV) DP
10B 19,9(7)% 10B je stabilen z 5 nevtroni[10]
11B 80,1(7)% 11B je stabilen z 6 nevtroni[10]
Vsebnost 10B v naravnih vzorcih je lahko nizka do 19,1% in visoka do 20,3%. V teh primerih je preostanek 11B.[11]

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in atomsko število 5. Ta trivalentni metaloid v izobilju nastopa v rudi boraks. Obstajata dva alotropa bora; amorfni bor je rjav prah, kovinski bor pa je črn. Kovinska oblika je trdna (9,3 na Mohsovi lestvici) in slabo prevodna pri sobnih temperaturah. V naravi ga nikoli ne najdemo v prosti obliki.

Na2B4O7 - Boraks - talilno sredstvo

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ van Setten M.J.; Uijttewaal M.A.; de Wijs G.A.; de Groot R.A. (2007). "Thermodynamic stability of boron: The role of defects and zero point motion". J. Am. Chem. Soc. 129 (9): 2460–1. doi:10.1021/ja0631246. PMID 17295480. 
  2. ^ Conventional Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
  3. ^ Standard Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights
  4. ^ Zhang, K.Q.; Guo, B.; Braun, V.; Dulick, M.; Bernath, P.F. (1995). "Infrared Emission Spectroscopy of BF and AIF". J. Molecular Spectroscopy 170: 82. Bibcode:1995JMoSp.170...82Z. doi:10.1006/jmsp.1995.1058. 
  5. ^ Melanie Schroeder. "Eigenschaften von borreichen Boriden und Scandium-Aluminium-Oxid-Carbiden" (v nemščini). str. 139. 
  6. ^ Holcombe Jr., C. E.; Smith, D. D.; Lorc, J. D.; Duerlesen, W. K.; Carpenter; D. A. (October 1973). "Physical-Chemical Properties of beta-Rhombohedral Boron". High Temp. Sci. 5 (5): 349–57. 
  7. ^ Lide, David R. (ed.) (2000). Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Handbook of Chemistry and Physics. CRC press. ISBN 0849304814. 
  8. ^ Gay Lussac, J.L. and Thenard, L.J. (1808). "Sur la décomposition et la recomposition de l'acide boracique". Annales de chimie 68: 169–174. 
  9. ^ Davy H (1809). "An account of some new analytical researches on the nature of certain bodies, particularly the alkalies, phosphorus, sulphur, carbonaceous matter, and the acids hitherto undecomposed: with some general observations on chemical theory". Philosophical Transactions of the Royal Society of London 99: 33–104. 
  10. ^ 10,0 10,1 "Atomic Weights and Isotopic Compositions for All Elements". National Institute of Standards and Technology. Pridobljeno dne 2008-09-21. 
  11. ^ Szegedi, S.; Váradi, M.; Buczkó, Cs. M.; Várnagy, M.; Sztaricskai, T. (1990). "Determination of boron in glass by neutron transmission method". Journal of Radioanalytical and Nuclear Chemistry Letters 146 (3): 177. doi:10.1007/BF02165219.