Prometij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prometij, 61Pm
Prometij
IzgovarjavaIPA: [prométij]
Videzkovinski
Masno število[145]
Prometij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Pm

Np
neodimprometijsamarij
Vrstno število (Z)61
Skupinan/a
Periodaperioda 6
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Xe] 4f5 6s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 23, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1042 °C
Vrelišče3000 °C
Gostota (blizu s.t.)7,26 g/cm3
Talilna toplota7,13 kJ/mol
Izparilna toplota289 kJ/mol
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+2, +3 (rahlo bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,13 (?)
Ionizacijske energije
  • 1.: 540 kJ/mol
  • 2.: 1050 kJ/mol
  • 3.: 2150 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 183 pm
Kovalentni polmer199 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte prometija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturadvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz)
Double hexagonal close packed kristalna struktura za prometij
Temperaturni raztezek9,0 µm/(m⋅K)[1] (pri s.t.)
Toplotna prevodnost17,9 W/(m⋅K)
Električna upornostest. 0,75 µΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditevparamagnetik[2]
Youngov modulα form: est. 46 GPa
Strižni modulα form: est. 18 GPa
Stisljivostni modulα form: est. 33 GPa
Poissonovo razmerjeα form: est. 0,28
Številka CAS7440-12-2
Zgodovina
OdkritjeChien Shiung Wu, Emilio Segrè, Hans Bethe (1942)
Prva izolacijaCharles D. Coryell, Jacob A. Marinsky, Lawrence E. Glendenin (1945)
Poimenoval poGrace Mary Coryell (1945)
Najpomembnejši izotopi prometija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
145Pm sled 17,7 let ε 145Nd
146Pm sint. 5,53 let ε 146Nd
β 146Sm
147Pm sled 2,6234 let β 147Sm
Kategorija Kategorija: Prometij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61. Vsi njegovi izotopi so radioaktivni; je izredno redek, saj se v zemeljski skorji v določenem trenutku naravno nahaja le približno 500–600 gramov. Prometij je eden od le dveh radioaktivnih elementov, ki jim v periodnem sistemu sledijo elementi s stabilnimi oblikami; drugi je tehnecij. Kemično je prometij lantanid. Prometij kaže samo eno stabilno oksidacijsko stanje +3.

Leta 1902 je Bohuslav Brauner predlagal, da obstaja takrat neznan element, na osnovi lastnosti med že znanimaneodimom (60) in samarijem (62); to je leta 1914 potrdil Henry Moseley, ki je po meritvi atomskih števil vseh takrat znanih elementov ugotovil, da atomsko število 61 manjka. Leta 1926 sta dve skupini (ena italijanska in ameriška) trdili, da so izolirali vzorec elementa 61; obe "odkritji" sta se kmalu izkazali za napačni. Leta 1938 je bilo med jedrskim poskusom na univerzi Ohio State proizvedenih nekaj radioaktivnih nukleotidov, ki zagotovo niso bili radioizotopi neodima ali samarija, vendar kemijskih dokazov za to, da je bil proizveden element 61, ni bilo, tako da odkritja na splošno niso priznali. Prometij so prvič ustvarili in opisali v nacionalnem laboratoriju Oak Ridge leta 1945 med ločevanjem in analizo cepitvenih produktov uranovega goriva, obsevanega v grafitnem reaktorju. Za odkritje so predlagali ime "prometeum" (črkovanje je bilo nato spremenjeno), po Prometeju, titanu v grški mitologiji, ki je ukradel ogenj z Olimpa in ga prinesel ljudem, kot znak za "drznost in možno zlorabo človeškega razuma". Vzorec kovine so naredili šele leta 1963.

Obstajata dva možna vira naravnega prometija: redki razpadi naravnega evropija -151 (ustvarja prometij-147) in urana (različni izotopi). Praktične rabe obstajajo samo za kemične spojine prometeja-147, ki se uporabljajo v svetlečih barvah, atomskih baterijah in napravah za merjenje debeline, čeprav je prometij-145 najbolj stabilen izotop. Ker je prometij v naravi izjemno redek, se običajno sintetizira z bombardiranjem urana-235 (obogatenega urana) s termalnimi nevtroni, kar kot produkt cepitve da prometij-147 .

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Cverna, Fran (2002). »Ch. 2 Thermal Expansion«. ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.
  2. Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.