Terbij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Terbij, 65Tb
Terbium-2.jpg
Terbij
IzgovarjavaIPA: [ˈɛːrbij]
Videzsrebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Tb)158,925354(8)[1]
Terbij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Tb

Bk
gadolinijterbijdisprozij
Vrstno število (Z)65
Skupinaskupina n/a
Periodaperioda 6
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Xe] 4f9 6s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 27, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1356 °C
Vrelišče3123 °C
Gostota (blizu s.t.)8,23 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)7,65 g/cm3
Talilna toplota10,15 kJ/mol
Izparilna toplota391 kJ/mol
Toplotna kapaciteta28,91 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.516 1.706 1.928 2.232 2.640 3.218
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0,[2] +1, +2, +3, +4 (šibko bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,2 (?)
Ionizacijske energije
  • 1.: 565,8 kJ/mol
  • 2.: 1110 kJ/mol
  • 3.: 2114 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 177 pm
Kovalentni polmer194±5 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte terbija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za terbij
Hitrost zvoka tanka palica2620 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezekpri s.t. α, poly: 10,3 µm/(m·K)
Toplotna prevodnost11,1 W/(m·K)
Električna upornostα, poly: 1,150 µΩ·m pri s.t.)
Magnetna ureditevparamagnetik pri 300 K
Magnetna susceptibilnost+146,000·10−6 cm3/mol (273 K)[3]
Youngov modulα form: 55,7 GPa
Strižni modulα form: 22,1 GPa
Stisljivostni modulα form: 38,7 GPa
Poissonovo razmerjeα form: 0,261
Trdota po Vickersu450–865 MPa
Trdota po Brinellu675–1200 MPa
Številka CAS7440-27-9
Zgodovina
Poimenovanjepo Ytterby (Švedska), kjer so ga izkopali
Odkritje in prva izolacijaCarl Gustaf Mosander (1843)
Najpomembnejši izotopi terbija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
157Tb sint. 71 let ε 157Gd
158Tb sint. 180 let ε 158Gd
β 158Dy
159Tb 100% stabilen
Kategorija Kategorija: Terbij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65. Je srebrnkasto-siva redkozemeljska kovina, ki jo je moč kovati in raztezati, ter dovolj mehka, da jo je moč rezati z nožem. Na zraku je zmerno stabilen. Obstajata dve kristalni modifikatiji, transformacijska temperatura med obema je 1289 °C.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Terbij je leta 1843 odkril švedski kemik Carl Gustaf Mosander, ki ga je zaznal kot nečistočo v itrijevem oksidu Y2O3 in poimenoval po švedski vasi Ytterby. V čisti obliki ga niso izolirali vse do nedavnih izboljšav tehnik za izmenjavo ionov.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). "Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides". Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (2003-12-15). "Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation". Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
  3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]