Ytterby
Ytterby je vas na švedskem otoku Resarö, v občini Vaxholm na vzhodnem delu stockholmskega arhipelaga. Danes v njej prevladujejo primestni domovi. Ytterby – ime pomeni »zunanja vas«[1] – je morda najbolj znan po tem, da je najbogatejši vir elementarnih odkritij na svetu; kemični elementi itrij (Y), terbij (Tb), erbij (Er) se imenujejo delno po kraju, iterbij (Yb) pa v celoti. Tam so prvič odkrili tudi elemente holmij (Ho), skandij (Sc), tulij (Tm), tantal (Ta) in gadolinij (Gd).
Lokalne ceste povezujejo Ytterby z okrajno cesto 274 in s tem s celino. Razen v zimskih mesecih potniške ladje Waxholmsbolaget pristajajo na pomolu v Ytterbyju in zagotavljajo povezavo z mestom Vaxholm in Stockholmom.
Rudnik
[uredi | uredi kodo]Na tem območju so od 15. stoletja dalje kopali kremen za železarne v Upplandu in glinenec za lokalno proizvodnjo porcelana kot je Gustavsberg in za trgovino s porcelanom z Veliko Britanijo in Poljsko.[2] Rudnik je verjetno prvi rudnik glinenca na Švedskem, odprli so ga leta 1790. Glinenec so pridobivali verjetno občasno, odvisno od povpraševanja. Potrebe so porasle po 1860-ih, kar je vodilo do intenzivnejšega rudarjenja v Ytterbyju. Rudnik je postal eden najbolj produktivnih rudnikov kremena in glinenca v državi[3] in bil aktiven do leta 1933, ko so ga zaprli. S svojimi 177 leti je Ytterby kraj z najdaljšo zgodovino pridobivanja glinenca na Švedskem.
Proti koncu 1940-ih se je švedska država začela zanimati za možnosti ponovne uporabe rudnika. Leta 1953 so rudnik prenovili za skladišče letalskega goriva MC 77. Način skladiščenja je povzročil onesnaženje reaktivnega goriva in s tem težave v reaktivnih motorjih, ki so to gorivo uporabljali. Letalskego gorivo so nehali skladiščiti leta 1978. Nato so rudnik uporabljali kot skladišče dizelskega goriva. Leta 1995 so rudnik končno popolnoma izpraznili, v naslednjih letih pa so območje začeli sanirati.[3]
Izkopani kremen in glinenec sta del pegmatitnega nasipa, ki ima orientacijo SV-JJZ in naklon 60° proti zahodu.[4] Pegmatitni nasip vključuje dele aplitovega in grafičnega granita. Okoliška gostiteljska kamnina je »gabru podoben zeleni kamen«.
Kemična odkritja
[uredi | uredi kodo]Zgodovina rudnika se je začela leta 1787, ko je poročnik Carl Axel Arrhenius raziskoval okolico glede možnosti za gradnjo utrdb.[3] Pri tem je naletel na še nepoznan črni mineral, ki je vzbudil njegovo zanimanje za nenavadno težko črno rudnino – kemija je bila njegov konjiček. Šele leta 1794 je finski kemik Johan Gadolin v celoti analiziral mineral in ugotovil, da vsebuje 38 % novega, dotlej še neodkritega elementa. Švedski kemik Anders Gustaf Ekeberg je naslednje leto odkritje potrdil, dal mineralu ime gadolinit, element pa poimenoval po vasi yttria.[5]
V gadolinitu so odkrili obilico redkih zemelj, ki so se sčasoma izkazale za vir sedmih novih elementov, poimenovanih po mineralni rudi in območju. Med temi elementi so bili v letih 1794, 1842, 1842 in 1878 opisani kot prvi itrij (Y), erbij (Er), terbij (Tb) in iterbij (Yb). Leta 1989 je mednarodno društvo metalurgov (ASM) postavilo ploščo na nekdanji vhod v rudnik, v spomin na njegov zgodovinski pomen za znanost.[6]
Poleg tega so v istem kamnolomu odkrili še skandij (Sc) in tri druge lantanoide – holmij (Ho, poimenovan po Stockholmu), tulij (Tm, ime po Thule, mitično ime Skandinavije) in gadolinij (Gd, imenovan po kemiku Johanu Gadolinu).[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Emsley, John (2001). Nature's Building Blocks. Oxford University Press. str. 496. ISBN 0-19-850341-5.
- ↑ Voncken, J.H.L (2015). The Rare Earth Elements: An Introduction. Springer. str. 6, 127. ISBN 978-3-319-26809-5.
- 1 2 3 Knutson Udd, Lena; Leek, Tommy (2012). »Ytterby gruva« (PDF) (v švedščini). Fortifikationsverket. Arhivirano iz prvotnega spletišča (pdf) dne 7. januarja 2018. Pridobljeno 6. januarja 2018.
- ↑ Lundegårdh, Per H. (1971). Nyttosten i Sverige (v Swedish). Stockholm: Almqvist & Wiksell. str. 19−20.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ Krishnamurthy, Nagaiyar (2015). Extractive Metallurgy of Rare Earths (2. izd.). CRC Press. str. 2, 839. ISBN 9781466576384.
- ↑ Blom, Carl-Hugo (18. junij 2006). »Ytterby gruva« (v švedščini). Stockholms läns hembygdsförbund. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2007. Pridobljeno 9. junija 2007.
- ↑ Kean, Sam (16. julij 2010). »Ytterby: The Tiny Swedish Island That Gave the Periodic Table Four Different Elements«. Slate. Pridobljeno 14. novembra 2016.
