Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Platina, 78Pt |
|
Izgovarjava | IPA: [ˈplaːtina] |
---|
Videz | srebrno bel |
---|
Standardna atomska teža Ar, std(Pt) | 7002195084000000000♠195,084(9)[1] |
---|
|
|
Vrstno število (Z) | 78 |
---|
Skupina | skupina 10 |
---|
Perioda | perioda 6 |
---|
Blok | blok d |
---|
Razporeditev elektronov | [Xe] 4f14 5d9 6s1 |
---|
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 32, 17, 1 |
---|
|
Faza snovi pri STP | trdnina |
---|
Tališče | 1768,3 °C |
---|
Vrelišče | 3825 °C |
---|
Gostota (blizu s.t.) | 21,45 g/cm3 |
---|
v tekočem stanju (pri TT) | 19,77 g/cm3 |
---|
Talilna toplota | 22,17 kJ/mol |
---|
Izparilna toplota | 510 kJ/mol |
---|
Toplotna kapaciteta | 25,86 J/(mol·K) |
---|
Parni tlak
P (Pa)
|
1
|
10
|
100
|
1 k
|
10 k
|
100 k
|
pri T (°C)
|
2.060
|
2.280
|
2.542
|
2.870
|
3.283
|
3.821
|
|
|
Oksidacijska stanja | −3, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6 (rahlo bazični oksid) |
---|
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 2,28 |
---|
Ionizacijske energije | - 1.: 870 kJ/mol
- 2.: 1791 kJ/mol
-
|
---|
Atomski polmer | empirično: 139 pm |
---|
Kovalentni polmer | 136±5 pm |
---|
Van der Waalsov polmer | 175 pm |
---|
Spektralne črte platine |
|
Pojavljanje v naravi | prvobitno |
---|
Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka (pck) |
---|
Hitrost zvoka tanka palica | 2800 m/s (pri r.t.) |
---|
Temperaturni raztezek | 8,8 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) |
---|
Toplotna prevodnost | 71,6 W/(m⋅K) |
---|
Električna upornost | 105 nΩ⋅m (pri 20 °C) |
---|
Magnetna ureditev | paramagnetik |
---|
Magnetna susceptibilnost | +201,9·10−6 cm3/mol (290 K)[2] |
---|
Natezna trdnost | 125–240 MPa |
---|
Youngov modul | 168 GPa |
---|
Strižni modul | 61 GPa |
---|
Stisljivostni modul | 230 GPa |
---|
Poissonovo razmerje | 0,38 |
---|
Mohsova trdota | 3,5 |
---|
Trdota po Vickersu | 400–550 MPa |
---|
Trdota po Brinellu | 300–500 MPa |
---|
Številka CAS | 7440-06-4 |
---|
|
Odkritje | Antonio de Ulloa (1735) |
---|
|
|
Kategorija: Platina prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference |
Plátina (latinsko platinum) je kemični element. Kot vse druge plemenite kovine je tudi ta odporna proti koroziji. V naravi jo najdemo samorodno, vsebujejo pa jo tudi nekatere nikljeve in bakrove rude. Uporablja se v čisti obliki in v zlitinah s paladijem (do 25 %), rodijem (do 40 %), rutenijem, volframom (do 8 %) in nikljem (do 10 %). Za vse te zlitine je značilna popolna odpornost proti sulfidizaciji in okisdaciji pa tudi velika trdnost in obrabna obstojnost pri visoki temperaturi. Za trajne magnete je najprimernejša zlitina platine s 25 do 50 % kobalta.
Uporablja se za nakit, v tehniki pa v katalizatorjih za čiščenje avtomobilskih izpušnih plinov, v vodikovih gorilnih celicah, za laboratorijsko opremo itd.
Platina lahko kljub svoji dobri obstojnosti korodira zaradi cianidov, halogenov, žvepla in zažigalnih alkalov. Odporna je proti kislinam, tudi proti klorovodikovi in dušikovi, izjema pa je raztopina aqua regia, v kateri tvori klorplatinasto kislino. Pogosta oksidacijska stanja platine vključujejo +2, +3 in +4.
- ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
- ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.