Iridij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Iridij, 77Ir
Pieces of pure iridiumKosi čistega iridija
Iridij
IzgovarjavaIPA: [iˈɾiːdi]
Videzsrebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Ir)192,217(2)[1]
Iridij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Rh

Ir

Mt
osmijiridijplatina
Vrstno število (Z)77
Skupinaskupina 9
Periodaperioda 6
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Xe] 4f14 5d7 6s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 15, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče2446 °C
Vrelišče4130 °C
Gostota (blizu s.t.)22,56 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)19 g/cm3
Talilna toplota41,12 kJ/mol
Izparilna toplota564 kJ/mol
Toplotna kapaciteta25,10 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 2.440 2.684 2.979 3.341 3.796 4.386
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6, +7, +8, +9[2]
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,20
Ionizacijske energije
  • 1.: 880 kJ/mol
  • 2.: 1600 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 136 pm
Kovalentni polmer141±6 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte iridija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za iridij
Hitrost zvoka tanka palica4825 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek6,4 µm/(m·K)
Toplotna prevodnost147 W/(m·K)
Električna upornost47,1 nΩ·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost+25,6 × 10−6 cm3/mol (298 K)[4]
Youngov modul528 GPa
Strižni modul210 GPa
Stisljivostni modul320 GPa
Poissonovo razmerje0,26
Mohsova trdota6,5
Trdota po Vickersu1760–2200 MPa
Trdota po Brinellu1670 MPa
Številka CAS7439-88-5
Zgodovina
Discovery and first isolationSmithson Tennant (1803)
Najpomembnejši izotopi iridija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
188Ir sint. 1,73 d ε 188Os
189Ir sint. 13,2 d ε 189Os
190Ir sint. 11,8 d ε 190Os
191Ir 37,3% stabilen
192Ir sint. 73,827 d β 192Pt
ε 192Os
192m2Ir sint. 241 y IT 192Ir
193Ir 62,7% stabilen
193mIr sint. 10,5 d IT 193Ir
194Ir sint. 19,3 h β 194Pt
194m2Ir sint. 171 d IT 194Ir
Kategorija Kategorija: Iridij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77. Iridij je težka, trdna, lomljiva, srebrnkasto-bela prehodna kovina iz platinske skupine. Uporablja se v zelo močnih zlitinah, ki lahko prenesejo visoke temperature, in nastopa v naravnih zlitinah s platino ali osmijem. Iridij je med znanimi elementi pomemben kot proti koroziji najbolj odporen, ter zaradi povezave z izumrtjem dinozavrov. Uporablja se v visokotemperaturnih napravah, električnih stikih, in kot utrjevalec za platino.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Wang, Guanjun; Zhou, Mingfei; Goettel, James T.; Schrobilgen, Gary G.; Su, Jing; Li, Jun; Schlöder, Tobias; Riedel, Sebastian (2014). "Identification of an iridium-containing compound with a formal oxidation state of IX". Nature. 514 (7523): 475–477. Bibcode:2014Natur.514..475W. doi:10.1038/nature13795. PMID 25341786.
  3. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]