Helij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Za druge pomene glejte Helij (razločitev).
vodikhelijlitij
 
He
Ne  
 
 
He-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število helij, He, 2
Relativna atomska masa 4,002602
Kemijska vrsta žlahtni plin
Skupina, perioda, blok 18 (VIIIA), 1, p
Videz brezbarven
He,2.jpg
Fizikalne lastnosti
Tališče (pri 26 atm) 0,95 K (-272,2°C)
Vrelišče 4,22 K (-268,93°C)
Kritična točka 5,19 K
Gostota 178,6 mg/l
Specifična toplota 5193 J/(kg·K)
Toplotna prevodnost 0,152 W/(m·K)
Izparilna toplota 0,0845 kJ/mol
Talilna toplota 5230 J/mol
Elektronski podatki
Elektronska konfiguracija 1s2
elektronov na lupino 2
Oksidacijsko stanje 0
1. ionizacijski potencial 2372,3 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 5250,5 kJ/mol
Sterični podatki
Kovalentni polmer 32 pm
van der Waalsov polmer 140 pm
Molski volumen 21,0·10−6 m3/mol
Kristalna struktura heksagonalna
Izotopi
izo pogostost t1/2 DM DE MeV DP
3He 0,000137 % stabilen z 1 nevtronom
4He 99,999863 % stabilen z 2 nevtronoma
6He sint. 806,7 ms β- 3,508 6Li
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Hélij (latinsko helium) je kemični element brez barve, vonja in okusa, iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2. Njegovo vrelišče in tališče sta med najnižjimi med vsemi elementi; razen v ekstremnih pogojih, obstaja le kot plin. Ta drugi najpogostejši element v Vesolju na Zemlji najdemo v večjih količinah kot primes v naravnem plinu. Uporablja se v kriogeniki, v globokomorskih dihalnih sistemih, za napihovanje balonov in kot varovalni plin za številne namene. Helij ni strupen in nima bioloških učinkov.

Leta 1895 ga je odkril sir William Ramsey. Ime in simbol izvirata iz grščine - helios pomeni sonce.

Helij ima najnižje tališče (0,95 K) in vrelišče (4,22 K) od vseh kemijskih elementov.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]