Pojdi na vsebino

Žveplo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Žveplo, 16S
Žveplo
IzgovarjavaIPA: [ˈʒʋɛːplɔ]
Alotropiglej Alotropi žvepla
Videzlimonasto rumeni mikrokristali
Standardna atomska teža Ar, std(S)[32,05932,076] običajno: 32,06
Žveplo v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
O

S

Se
fosforžveploklor
Vrstno število (Z)16
Skupinaskupina 16 (halkogeni)
Periodaperioda 3
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Ne] 3s2 3p4
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 6
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče115,21 °C
Vrelišče444,6 °C
Gostota (blizu s.t.)alfa: 2,07 g/cm3
beta: 1,96 g/cm3
gama: 1,92 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)1,819 g/cm3
Kritična točka1.041 °C, 20,7 MPa
Talilna toplotamono: 1,727 kJ/mol
Izparilna toplotamono: 45 kJ/mol
Toplotna kapaciteta22,75 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 102 135 176 235 318 444
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6 (močno kisel oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,58
Ionizacijske energije
  • 1.: 999,6 kJ/mol
  • 2.: 2252 kJ/mol
  • 3.: 3357 kJ/mol
  • (več)
Kovalentni polmer105±3 pm
Van der Waalsov polmer180 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte žvepla
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaortorombska
Orthorhombic kristalna struktura za žveplo
Toplotna prevodnost0,205 W/(m⋅K) (amorfni)
Električna upornost2×1015  Ω⋅m (pri 20 °C) (amorfni)
Magnetna ureditevdiamagnetik[1]
Magnetna susceptibilnost(α) −15,5·10−6 cm3/mol (298 K)[2]
Stisljivostni modul7,7 GPa
Mohsova trdota2,0
Številka CAS7704-34-9
Zgodovina
OdkritjeStarodavna Kitajska[3] (pred 2000 pr.n.št.)
Kot element je snov prepoznalAntoine Lavoisier (1777)
Najpomembnejši izotopi žvepla
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
32S 94,99% stabilen
33S 0,75% stabilen
34S 4,25% stabilen
35S sled 87,37 d β 35Cl
36S 0,01% stabilen
Kategorija Kategorija: Žveplo
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16. Žveplo je kot multivalentna nekovina brez vonja in okusa najbolj znano v rumenih kristalih in se pojavlja v mnogih sulfidih in sulfatnih mineralih in celo v svoji samorodni obliki (posebej na območju ognjenikov). Vsi živi organizmi ga nujno potrebujejo v številnih aminokislinah in zato v mnogih proteinih.

Prvenstveno se uporablja kot gnojilo, vendar se na široko uporablja tudi pri izdelavi smodnika, laksativov, vžigalic in insekticidov.

Ta nekovina je na videz blede rumene barve, mehka, lahka, z značilnim vonjem po gnilih jajcih, kadar je v spojini z vodikom. Gori z modrim plamenom, ki oddaja čuden dušljiv vonj (žveplov dioksid), SO2). Žveplo v vodi ni topno, je pa topno v ogljikovem disulfidu. Običajna oksidacijska stanja žvepla vključujejo -2, +2, +4 in +6. V vseh stanjih, trdnem, tekočem in plinskem, ima žveplo alotropne oblike, katerih zveze še niso povsem pojasnjene. Za kristalno žveplo lahko pokažemo, da tvori žvepleni obroč osmih atomov, S8.

Žveplo lahko dobimo v dveh kristalnih modifikacijah, v ortorobnem oktaedru, ali v monoklinskih prizmah, ki so pri navadnih temperaturah stabilnejše.

Uporaba žvepla

[uredi | uredi kodo]

Žveplo in njegove spojine so pomembne surovine za žveplovo kislino primarnega produkta kemične industrije. Večina žvepla, ki se pridobi se uporablja za prizvodnjo žveplene kisline. Velika količina žvepla se uporablja v vulkanizerstvu. Zaradi majhne gorljivosti se uporablja za izdelavo umetnega plamena. V medicini se uporablja za zdravljenje kožnih bolezni. Uporablja se tudi kot sredstvo proti plevelu, v proizvodnji zdravil, vžigalic, pesticidov in papirja. Majhne količine žvepla se uporabljajo za proizvodnjo posebne vrste betona. Ta beton je za razliko od običajnega bolj odporen na kisline in se uporablja v proizvodnji kjer je možno razlitje kisline.

Žveplo in njegove spojine

[uredi | uredi kodo]

Pridobivanje žvepla

[uredi | uredi kodo]

Določena količina žvepla se nahaja v nafti in zemeljskem plinu (nepredelana nafta in zemeljski plin, ki se pridobijajo v določenih regijah vsebujejo velike količine žvepla. Pri njihovem sežigu nastaja žveplov dioksid, ki povzroča onesnaženje ozračja in kisli dež. Zaradi tega je treba odstraniti prisotnost žvepla iz goriva predno gre na trg). Žveplo v čisti obliki, ki se nahaja pod zemljo se tali z vodno paro, ter ga s pomočjo zraka pod pritiskom spravimo na zemljsko površino. Pomemben vir žvepla so tudi njegove spojine, ki se nahajajo v industrijskem plinu. Žveplo se v industriji pridobi s pomočjo redukcije žveplovega dioksida z ogljikovim monoksidom. Majhne količine žvepla pa najdemo tudi v živalskih beljakovin.

Kemijske lasnosti žvepla

[uredi | uredi kodo]

Pri normalni temperaturi je žveplo slabo reaktivno. Zelo je reaktiven s florom. Z drugimi elementi reagira pri povišani temperaturi tudi s kovinami.

Koloidno žveplo

[uredi | uredi kodo]

Če se hlapi žvepla hitro ohladijo se kondenzirajo v obliki finega rumenega prahu " žveplov cvet",ki je sestavljen iz amorfnega žvepla. Amorfno žveplo pri povišani temperaturi prehaja v kristale.

Na2S2O3 + H2SO4 ---» Na2SO4 + SO2 + S + H2O

Ugotavljanje nevarnih lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Žveplo povzroča draženje nosne sluznice. Ne povzroča hude zastrupitve. Večina žveplovih spojin je strupenih.

Uporaba žveplovega dioksida

[uredi | uredi kodo]

Nekatere količine se uporabljajo pri beljenju volne in lesa pri proizvodnji papirja. Nekaj se ga uporablja v proizvodnji brezalkoholnih pijač, marmelade za sušenje sadja, ker zavira rast bakterij. Večina se uporablja za proizvodnjo žveplene kisline.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  2. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
  3. »Sulfur History«. Georgiagulfsulfur.com. Pridobljeno 12. septembra 2008.