Pirit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pirit
Vraščeni kristali pirita
Splošno
Kategorija Mineral
Kemijska formula železov disulfid (FeS2)
Lastnosti
Barva Zlatorumena
Kristalni habit Kocke, pogosto zraščene
Kristalni sistem Kubični, simetrija 3 2/m
Razkolnost Slaba
Trdota 6 - 6.5
Sijaj Kovinski
Barva črte Zelenkasto črn do rjavkasto črn
Specifična teža 4,95 - 5,10
Tališče 1,177-1,188 °C [1]
Topnost Netopen v vodi

Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Poimenovan je po grški besedi pyrites, ki pomeni kresilnik, koren besede pa je pyr in pomeni ogenj. Poznan je tudi pod pregovorom »Ni vse zlato, kar se sveti«.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Pirit v železarstvu ni pomemben. Uporablja se ga predvsem za pridobivanje žveplove kisline ostanke pa za izdelavo barv.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Pirit je razširjen sulfid, zato pojavlja se v različnih okoljih in je splošno razširjen po svetu. Najdemo ga v magnetskih, sedimentnih in metamorfnih kamninah. Pirit lahko nastane ob razpadu organskih ostankov in redukciji sulfatov na mehkih sedimentih. V Sloveniji najdemo pirit predvsem v Dolžanovi soteski, Žirovskem vrhu in Blagovici, obstaja pa več 10 drugih nahajališč.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]