Pirit
| Pirit | |
|---|---|
 Vraščeni kristali pirita | |
| Splošno | |
| Kategorija | Mineral |
| Kemijska formula | železov disulfid (FeS2) |
| Lastnosti | |
| Barva | Zlatorumena |
| Kristalni habit | Kocke, pogosto zraščene |
| Kristalni sistem | Kubični, simetrija 3 2/m |
| Razkolnost | Slaba |
| Trdota | 6 - 6.5 |
| Sijaj | Kovinski |
| Barva črte | Zelenkasto črn do rjavkasto črn |
| Specifična teža | 4,95 - 5,10 |
| Tališče | 1,177-1,188 °C [1] |
| Topnost | Netopen v vodi |
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.
Poimenovanje[uredi | uredi kodo]
Poimenovan je po grški besedi pyrites, ki pomeni kresilnik, koren besede pa je pyr in pomeni ogenj. Poznan je tudi pod pregovorom »Ni vse zlato, kar se sveti«.
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Pirit v železarstvu ni pomemben. Uporablja se ga predvsem za pridobivanje žveplove kisline, ostanke pa za izdelavo barv.
Nahajališča[uredi | uredi kodo]
Pirit je razširjen sulfid, zato pojavlja se v različnih okoljih in je splošno razširjen po svetu. Najdemo ga v magnetskih, sedimentnih in metamorfnih kamninah. Pirit lahko nastane ob razpadu organskih ostankov in redukciji sulfatov na mehkih sedimentih. V Sloveniji najdemo pirit predvsem v Dolžanovi soteski, Žirovskem vrhu in Blagovici, obstaja pa več 10 drugih nahajališč.
Sklici[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Pirit |
- Renato Vidrih: Svet Mineralov. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2002. (COBISS)
- Sodelavci Angleške Wikipedije, »Pyrite,« Wikipedia, The Free Encyclopedia, http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Pyrite&oldid=102481114 (dostopno 22. januar 2007).
