Torij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Torij, 90Th
Majhna (3 cm) ampula, ki vsebuje drobnen (5 mm) kvadratni košček kovine
Torij
IzgovarjavaIPA: [ˈtoːrɪj]
Videzsrebrn, pogosto s črnimi madeži
Standardna atomska teža Ar, std(Th)232,0377(4)[1]
Torij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Ce

Th

(Uqq)
aktinijtorijprotaktinij
Vrstno število (Z)90
Skupinan/a
Periodaperioda 7
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Rn] 6d2 7s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 18, 10, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1750 °C
Vrelišče4788 °C
Gostota (blizu s.t.)11,7 g/cm3
Talilna toplota13,81 kJ/mol
Izparilna toplota514 kJ/mol
Toplotna kapaciteta26,230 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 2.360 2.634 2.975 3.410 3.986 4.782
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+1, +2, +3, +4 (šibko bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,3
Ionizacijske energije
  • 1.: 587 kJ/mol
  • 2.: 1110 kJ/mol
  • 3.: 1930 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 179,8 pm
Kovalentni polmer206±6 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte torija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Facecentredcubic kristalna struktura za torij
Hitrost zvoka tanka palica2490 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek11,0 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost54,0 W/(m⋅K)
Električna upornost157 nΩ⋅m (pri 0 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik[2]
Magnetna susceptibilnost132,0×10−6 cm3/mol (293 K)[3]
Youngov modul79 GPa
Strižni modul31 GPa
Stisljivostni modul54 GPa
Poissonovo razmerje0,27
Mohsova trdota3,0
Trdota po Vickersu295–685 MPa
Trdota po Brinellu390–1500 MPa
Številka CAS7440-29-1
Zgodovina
Poimenovanjepo Thoru, nordijskem bogu groma
OdkritjeJöns Jakob Berzelius (1829)
Najpomembnejši izotopi torija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
227Th sled 18,68 d α 223Ra
228Th sled 1,9116 y α 224Ra
229Th sled 7917 y α 225Ra
230Th 0,02% 75400 y α 226Ra
231Th sled 25,5 h β 231Pa
232Th 99,98% 1,405×1010 y α 228Ra
234Th trace 24,1 d β 234Pa
Kategorija Kategorija: Torij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
Torij

Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve. Je le šibko radioaktiven, ker ima razpolovni čas 14 milijonov let. V Zemljinem plašču ga je okrog 1,3 milijarde ton, zato je tako pogost kot svinec. Testirajo se že elektrarne na torij.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). CRC Press. str. 4–135. ISBN 978-0-8493-0486-6.
  3. Weast, R. (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 978-0-8493-0464-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]