Itrij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Itrij, 39Y
Yttrium sublimed dendritic and 1cm3 cube.jpg
Itrij
IzgovarjavaIPA: [iːtɾi]
Videzsrebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Y)88,90584(1)[1]
Itrij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Sc

Y

Lu
stroncijitrijcirkonij
Vrstno število (Z)39
Skupinaskupina 3
Periodaperioda 5
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Kr] 4d1 5s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1526 °C
Vrelišče2930 °C
Gostota (blizu s.t.)4,472 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)4,24 g/cm3
Talilna toplota11,42 kJ/mol
Izparilna toplota363 kJ/mol
Toplotna kapaciteta26,53 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.610 1.802 2.050 2.354 2.763 3.334
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0,[2] +1, +2, +3 (šibko bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,22
Ionizacijske energije
  • 1.: 600 kJ/mol
  • 2.: 1180 kJ/mol
  • 3.: 1980 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 180 pm
Kovalentni polmer190±7 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte itrija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za itrij
Hitrost zvoka tanka palica3300 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezekα, poly: 10,6 µm/(m·K) (pri s.t.)
Toplotna prevodnost17,2 W/(m·K)
Električna upornostα, poly: 596 nΩ·m (pri s.t.)
Magnetna ureditevparamagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost+2,15·10−6 cm3/mol (2928 K)[4]
Youngov modul63,5 GPa
Strižni modul25,6 GPa
Stisljivostni modul41,2 GPa
Poissonovo razmerje0,243
Trdota po Brinellu200–589 MPa
Številka CAS7440-65-5
Zgodovina
Poimenovanjepo mestu Ytterby (Švedska) in njegovem mineralu iterbit (gadolinit)
OdkritjeJohan Gadolin (1794)
Prva izolacijaFriedrich Wöhler (1838)
Najpomembnejši izotopi itrija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
87Y sint. 3,4 d ε 87Sr
γ
88Y sint. 106,6 d ε 88Sr
γ
89Y 100% stabilen
90Y sint. 2,7 d β 90Zr
γ
91Y sint. 58,5 d β 91Zr
γ
Kategorija Kategorija: Itrij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39. Ta srebrno siva prehodna kovina je pogosta v redkozemeljskih mineralih in dve od njenih sestavin se uporabljata kot luminofor za rdečo barvo pri izdelavi barvnih televizorjev.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). "Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides". Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (2003-12-15). "Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation". Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
  3. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]