Pojdi na vsebino

Ajnštajnij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ajnštajnij, 99Es
Kremenčeva viala (9 mm premer), ki vsebuje ~300 mikrogramov trdnega 253Es. Iluminacija je rezultat velike radiacije 253Es.
Ajnštajnij
IzgovarjavaIPA: [ˈaːjnʃtajnij]
Videzsrebrnkast; v temi žari modro
Masno število[252]
Ajnštajnij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Ho

Es

(Upt)
kalifornijajnštajnijfermij
Vrstno število (Z)99
Skupinan/a
Periodaperioda 7
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Rn] 5f11 7s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 29, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče860 °C
Vrelišče996 °C (ocena)
Gostota (blizu s.t.)8,84 g/cm3
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+2, +3, +4
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,3
Ionizacijske energije
  • 1.: 619 kJ/mol
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte ajnštajnija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviumetno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za ajnštajnij
Magnetna ureditevparamagnetik
Številka CAS7429-92-7
Zgodovina
Poimenovanjepo Albert Einsteinu
OdkritjeLawrence Berkeley National Laboratory (1952)
Najpomembnejši izotopi ajnštajnija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
252Es sint. 471,7 d α 248Bk
ε 252Cf
β 252Fm
253Es sint. 20,47 d SF
α 249Bk
254Es sint. 275,7 d ε 254Cf
β 254Fm
α 250Bk
255Es sint. 39,8 d β 255Fm
α 251Bk
SF
Kategorija Kategorija: Ajnštajnij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99. Leta 1952 so ga odkrili ameriški fiziki, Choppin, Thomson, Ghiorso in Harvey, ko so preiskovali odpadke, nastale po preskusni ameriški eksploziji vodikove jedrske bombe z dne 1. novembra 1952 ter ga poimenovali po Albertu Einsteinu. Zaradi takratne hladne vojne so svoje odkritje skrivali pred javnostjo do leta 1955.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]