Ajnštajnij

Ajnštajnij, ₉₉Es

Ajnštajnij
Izgovarjava	IPA: [ˈaːjnʃtajnij]
Videz	srebrnkast; v temi žari modro
Masno število	[252]
Ajnštajnij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ho ↑ Es ↓ (Upt) kalifornij ← ajnštajnij → fermij
Vrstno število (Z)	99
Skupina	skupina n/a
Perioda	perioda 7
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Rn] 5f11 7s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 29, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	860 °C
Vrelišče	996 °C (ocena)
Gostota (blizu s.t.)	8,84 g/cm3
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+2, +3, +4
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,3
Ionizacijske energije	1.: 619 kJ/mol
Spektralne črte ajnštajnija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	umetno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Številka CAS	7429-92-7
Zgodovina
Poimenovanje	po Albert Einsteinu
Odkritje	Lawrence Berkeley National Laboratory (1952)
Najpomembnejši izotopi ajnštajnija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 252Es sint. 471,7 d α 248Bk ε 252Cf β− 252Fm 253Es sint. 20,47 d SF – α 249Bk 254Es sint. 275,7 d ε 254Cf β− 254Fm α 250Bk 255Es sint. 39,8 d β− 255Fm α 251Bk SF –

Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99. Leta 1952 so ga odkrili ameriški fiziki, Choppin, Thomson, Ghiorso in Harvey, ko so preiskovali odpadke, nastale po preskusni ameriški eksploziji vodikove jedrske bombe z dne 1. novembra 1952 ter ga poimenovali po Albertu Einsteinu. Zaradi takratne hladne vojne so svoje odkritje skrivali pred javnostjo do leta 1955.

Glej tudi

• ajnštajnijeve anorganske spojine