Barij

Barij, ₅₆Ba

Barij
Izgovarjava	IPA: [ˈbaːɾi]
Videz	srebrno siv; z rumenkastim odtenkom
Standardna atomska teža Ar, std(Ba)	137327(7)
Barij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Sr ↑ Ba ↓ Ra cezij ← barij → lantan
Vrstno število (Z)	56
Skupina	skupina 2 (zemljoalkalijske kovine)
Perioda	perioda 6
Blok	blok s
Razporeditev elektronov	[Xe] 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	727 °C
Vrelišče	1845 °C
Gostota (blizu s.t.)	3,51 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	3,338 g/cm3
Talilna toplota	7,12 kJ/mol
Izparilna toplota	142 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	28,07 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 638 765 912 1.115 1.413 1.900
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+1, +2 (močno bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 0,89
Ionizacijske energije	1.: 502,9 kJ/mol 2.: 965,2 kJ/mol 3.: 3600 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 222 pm
Kovalentni polmer	215±11 pm
Van der Waalsov polmer	268 pm
Spektralne črte barija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck)
Hitrost zvoka tanka palica	1620 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	20,6 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	18,4 W/(m⋅K)
Električna upornost	332 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Magnetna susceptibilnost	+20.6·10−6 cm3/mol
Youngov modul	13 GPa
Strižni modul	4,9 GPa
Stisljivostni modul	9,6 GPa
Mohsova trdota	1,25
Številka CAS	7440-39-3
Zgodovina
Odkritje	Carl Wilhelm Scheele (1772)
Prva izolacija	Humphry Davy (1808)
Najpomembnejši izotopi barija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 130Ba 0,11% (0,5–2,7)×1021 let εε 130Xe 132Ba 0.10% stabilen 133Ba sint.] 10,51 let ε 133Cs 134Ba 2,42% stabilen 135Ba 6,59% stabilen 136Ba 7,85% stabilen 137Ba 11,23% stabilen 138Ba 71,70% stabilen

Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56. Je mehak srebrnkast kovinski element in alkalijska zemeljska kovina, ter se tali pri zelo visoki temperaturi. Barijev oksid največ najdemo v mineralu baritu, samega barija pa zaradi njegove reaktivnosti z zrakom nikoli ne najdemo v čisti obliki. Spojine te kovine se v majhnih količinah uporabljajo kot barve in pri izdelovanju stekla.

Pomembne lastnosti

Barij je kovinski element, kemijsko podoben kalciju, vendar mehak in v svoji čisti obliki srebrno bele barve, podobne svincu. Barij na zraku zlahka oksidira in je zelo reaktiven z vodo ali alkoholom, ki ga raztapljata. Nekatere spojine tega elementa so zanimive zaradi njihove visoke specifične teže, denimo barijev sulfat Ba(SO₄), v naravi znan kot mineral barit, imenovan tudi težec.

Uporaba v industriji

Obstaja le malo možnosti uporabe barija v industrijske namene. Je sestavina YBCO (visokotemperaturni superprevodnik), uporablja se kot dodatek jeklu in litemu železu, saj zmanjšuje velikost ogljikovih zrn v mikrostrukturi kovine.

Barijeve spojine se dodaja raketam za ognjemet, saj le-ta tako pridobi zeleno barvo.