Barij
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, simbol, vrstno število | barij, Ba, 56 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | zemljoalkalijska kovina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 2(IIA), 6, s | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gostota, trdota | 3510 kg/m3, 1,25 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Videz | srebrnkasto bel![]() | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Relativna atomska masa | 137,327 a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Atomski polmer (izračunan) | 222 pm (253 pm) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 215±11 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
van der Waalsov polmer | 268 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Xe]6s2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
e-/energijski nivo | 2, 8, 18, 18, 8, 2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja (oksid) | 2 (močna baza) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | telesno centrirana kocka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Agregatno stanje | trdno (paramagneten) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tališče | 1000 K (1341 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 2143 K (3398 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Molarna prostornina | 38,16 ×10−6 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 142 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 7,75 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak | 98 Pa pri 371 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka | 1620 m/s | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | 0,89 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Specifična toplota | 204 J/(kg·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Električna prevodnost | 3 106/m ohm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 18,4 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1. ionizacijski potencial | 502,9 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. ionizacijski potencial | 965,2 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3. ionizacijski potencial | 3600 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56. Je mehak srebrnkast kovinski element in alkalijska zemeljska kovina, ter se tali pri zelo visoki temperaturi. Barijev oksid največ najdemo v mineralu baritu, samega barija pa zaradi njegove reaktivnosti z zrakom nikoli ne najdemo v čisti obliki. Spojine te kovine se v majhnih količinah uporabljajo kot barve in pri izdelovanju stekla.
Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]
Barij je kovinski element, kemijsko podoben kalciju, vendar mehak in v svoji čisti obliki srebrno bele barve, podobne svincu. Barij na zraku zlahka oksidira in je zelo reaktiven z vodo ali alkoholom, ki ga raztapljata. Nekatere spojine tega elementa so zanimive zaradi njihove visoke specifične teže, denimo barijev sulfat Ba(SO4), v naravi znan kot mineral barit, imenovan tudi težec.
Uporaba v industriji[uredi | uredi kodo]
Obstaja le malo možnosti uporabe barija v industrijske namene. Je sestavina YBCO (visokotemperaturni superprevodnik), uporablja se kot dodatek jeklu in litemu železu, saj zmanjšuje velikost ogljikovih zrn v mikrostrukturi kovine.
Barijeve spojine se dodaja raketam za ognjemet, saj le-ta tako pridobi zeleno barvo.