Kalcij
Videz
| Kalcij | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izgovarjava | IPA: [ˈkaːltsij] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Videz | motno siva, srebrna; z rahlim rumenim tonom[1] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Standardna atomska teža Ar, std(Ca) | 40078(4)[2] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kalcij v periodnem sistemu | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vrstno število (Z) | 20 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Skupina | skupina 2 (zemljoalkalijske kovine) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Perioda | perioda 4 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Blok | blok s | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Razporeditev elektronov | [Ar] 4s2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 8, 2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Faza snovi pri STP | trdnina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tališče | 842 °C | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vrelišče | 1484 °C | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gostota (blizu s.t.) | 1,55 g/cm3 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| v tekočem stanju (pri TT) | 1,378 g/cm3 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Talilna toplota | 8,54 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Izparilna toplota | 154,7 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna kapaciteta | 25,929 J/(mol·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Oksidacijska stanja | +1,[3] +2 (močno bazični oksid) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 1,00 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ionizacijske energije |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Atomski polmer | empirično: 197 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kovalentni polmer | 176±10 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Van der Waalsov polmer | 231 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Druge lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Pojavljanje v naravi | prvobitno | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka (pck) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Hitrost zvoka tanka palica | 3810 m/s (pri 20 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Temperaturni raztezek | 22,3 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 201 W/(m⋅K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Električna upornost | 33,6 nΩ⋅m (pri 20 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Magnetna ureditev | diamagnetik | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Magnetna susceptibilnost | +40,0·10−6 cm3/mol[4] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Youngov modul | 20 GPa | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Strižni modul | 7,4 GPa | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Stisljivostni modul | 17 GPa | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Poissonovo razmerje | 0,31 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Mohsova trdota | 1,75 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Trdota po Brinellu | 170–416 MPa | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Številka CAS | 7440-70-2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Zgodovina | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Odkritje in prva izolacija | Humphry Davy (1808) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Najpomembnejši izotopi kalcija | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20. Kalcij je svetlo siva zemljoalkalijska kovina, ki se uporablja kot reducent pri pridobivanju torija, cirkonija in urana. Je peti najpogostejši v zemeljski skorji. Nujno je potreben za življenje organizmov, posebej v fiziologiji celice. Kalcij uvrščamo med zemeljsko alkalijske elemente. V periodnem sistemu elementov najdemo kalcij v 4 periodi in drugi skupini. Pri tvorjenju iona kalcij odvrže dva elektrona, tako da iz jih iz 20 nastane 18.
Kalcijeve spojine
[uredi | uredi kodo]- Kalcijevi silikati
- Kalcijev sulfat - CaSO4 z različno vsebnostjo kristalno vezane vode
- Kalcijev hidrogensulfit - Ca(HSO3)2
- Kalcijev nitrat - Ca(NO3)2
- Kalcijev karbonat - CaCO3 (apnenec)
- Kalcijev oksid - CaO (žgano apno), bel prah, ki se tali pri 2500 stopinjah Celzija. Pridobivajo se z žganjem kalcijevega karbonata (apnenec).
- Kalcijev hidroksid - Ca(OH)2 (gašeno apno), ki se pridobiva s hidratizacijo CaO in se uporablja za izdelavo malte.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Kalcij uporabljamo kot dodatek za legiranje (npr. za izdelovanje svinčenih zlitin; za pridobivanje redkih kovin, kot absorpcijsko sredstvo za kisik in vodik pri pridobivanju žlahtnih plinov).
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 112. ISBN 978-0-08-037941-8.
- ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
- ↑ Krieck, Sven; Görls, Helmar; Westerhausen, Matthias (2010). »Mechanistic Elucidation of the Formation of the Inverse Ca(I) Sandwich Complex [(thf)3Ca(μ-C6H3-1,3,5-Ph3)Ca(thf)3] and Stability of Aryl-Substituted Phenylcalcium Complexes«. Journal of the American Chemical Society. 132 (35): 12492–12501. doi:10.1021/ja105534w. PMID 20718434.
- ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
