Kalcijev oksid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kalcijev oksid
kalcijev oksid
Imena
IUPAC ime
kalcijev oksid
Druga imena
žgano apno, živo apno
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.013.763
Število E E529 (sredstva za uravnavanje Ph, ...)
RTECS število
  • EW3100000
UNII
UN število 1910
Lastnosti
CaO
Molska masa 56,0774 g/mol
Videz bel do svetlo rumen/rjav prah
Vonj brez vonja
Gostota 3,34 g/cm3[1]
Tališče 2613 °C (2886 K)[1]
Vrelišče 2850 °C, 3123 K (100 hPa)[2]
1,19 g/L (25 °C), 0,57 g/L (100 °C), eksotermna reakcija[3]
Topnost (kisline) topen (tudi v glicerolu in raztopini sladkorja)
Topnost (metanol) netopen (tudi v dietil eter in 1-nonanolu)
Kislost (pKa) 12,8
Termokemija
Standardna molarna
entropija
So298
40 J·mol−1·K−1[4]
−635 kJ·mol−1[4]
Nevarnosti
NFPA 704 (diamant ognja)
Flammability code 0: Will not burn. E.g. waterHealth code 3: Short exposure could cause serious temporary or residual injury. E.g. chlorine gasReactivity code 2: Undergoes violent chemical change at elevated temperatures and pressures, reacts violently with water, or may form explosive mixtures with water. E.g. white phosphorusSpecial hazards (white): no codeNFPA 704 four-colored diamond
0
3
2
Plamenišče ni vnetljiv
Sorodne snovi
Drugi anioni kalcijev sulfid
kalcijev hidroksid
Drugi kationi berilijev oksid
magnezijev oksid
stroncijev oksid
barijev oksid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Kalcijev oksid (CaO) je bela, jedka, alkalna in kristalinična anorganska spojina. Industrijski kalcijev oksid, bolj znan kot žgano ali živo apno, je zelo porozen, amorfen in rumeno ali rjavo obarvan zaradi nečistoč, ki jih vsebuje apnenec, iz katerega ga proizvajajo. Največ živega apna se predela v gašeno apno (Ca(OH)2), ki se uporablja kot vezivo v gradbeništvu.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Kalcijev oksid ima zelo visoko tališče (2572 °C) in vrelišče (2850 °C) in je v popolnoma suhem stanju kemično zelo nereaktiven. Je brezbarven in kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu, tako kot natrijev klorid (NaCl, kuhinjska sol).

Zelo čist kalcijev oksid pri močnem segrevanju s plamenom pokalnega plina (zmes vodika in kisika v razmerju 2:1) oddaja belo svetlobo (Drumondova apnena svetilka), s katero so nekoč osvetljevali gledališke odre.

Z vodo burno reagira in tvori kalcijev hidroksid (Ca(OH)2, gašeno apno):

CaO + H2O → Ca(OH)2

Reakcija je eksotermna (ΔHr = −63.7 kJ/mol). Sproščeno toploto se uporablja na primer v samoogrevanih kozarcih in pločevinkah. Veže se tudi z vlago iz zraka, zato se mora skladiščiti v zaprtih in suhih prostorih. V žganem apnu so najpogostejše naslednje nečistoče:

Njihova vsebnost je odvisna od vsebnosti nečistoč v apnencu, iz katerega se proizvaja.

Pridobivanje[uredi | uredi kodo]

Živo apno se pridobiva s segrevanjem naravnega apnenca, redko tudi kalcita, v apnenicah pri temperaturi okrog 1000 °C:

CaCO3 → CaO + CO2

Nastalo živo apno je zelo porozno. Žganje apna je eden od najstarejših kemijskih procesov, ki jih je obvladal človek.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

V reakciji živega apna z veliko količino vode (gašenje apna), nastane gašeno apno (Ca(OH)2). V industrijskem gašenju z minimalno (ekvivalentno) količino vode nastane hidratizirano apno. Oba proizvoda se uporabljata predvsem v gradbeništvu. Živo apno se uporablja tudi v industriji cementa, za opeko za oblaganje industrijskih peči, proizvodnji mineralnih gnojil, kot alkalni dodatek v metalurgiji, proizvodnji stekla in drugod.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Haynes, William M., ed. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92nd ed.). Boca Raton, FL: CRC Press. p. 4.55. ISBN 1439855110. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani crc so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  2. Calciumoxid. GESTIS database
  3. Committee on Water Treatment Chemicals, Food and Nutrition Board, Assembly of Life Sciences, National Research Council (1982). Water Chemicals Codex. str. 20. ISBN 0-309-07368-5.CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list (link)
  4. 4,0 4,1 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles 6th Ed. Houghton Mifflin Company. str. A21. ISBN 0-618-94690-X.