Magnezijev oksid
 | |
 | |
| Imena | |
|---|---|
| IUPAC ime
magnezijev oksid | |
| Druga imena
magnezija periklaz | |
| Identifikatorji | |
| ChEMBL | |
| ECHA InfoCard | 100.013.793 |
| EC število |
|
| Število E | E530 (sredstva za uravnavanje Ph, ...) |
PubChem CID |
|
| RTECS število |
|
| UNII | |
CompTox Dashboard (EPA) |
|
| Lastnosti | |
| MgO | |
| Molska masa | 40,3044 g/mol |
| Videz | bel prašek |
| Vonj | brez vonja |
| Gostota | 3,58 g/cm³ |
| Tališče | 2.852 °C (5.166 °F; 3.125 K) |
| Vrelišče | 3.600 °C (6.510 °F; 3.870 K) |
| 0.0086 g/100 mL (30 °C) | |
| Topnost | topen v kislini in amonijaku netopen v alkoholu |
| Kislost (pKa) | 10,3 |
| Prepovedani pas | 7,8 eV[1] |
| Toplotna prevodnost | 45–60 W·m−1·K−1[2] |
| Lomni količnik (nD) | 1,736 |
| Struktura | |
| Kristalna struktura | halit (kubična), cF8 |
| Prostorska skupina | Fm3m, No. 225 |
| Koordinacijska geometrija |
oktaedrična (Mg2+); oktaedrična (O2–) |
| Termokemija | |
| Standardna molarna entropija S |
27 J·mol−1·K−1[3] |
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298) |
−602 kJ·mol−1[3] |
| Sorodne snovi | |
| Drugi anioni | magnezijev sulfid |
| Drugi kationi | berilijev oksid kalcijev oksid stroncijev oksid barijev oksid |
| Sorodne snovi | magnezijev hidroksid magnezijev nitrid |
| Nevarnosti | |
| Glavne nevarnosti | Metal fume fever, Irritant |
| Varnostni list | ICSC 0504 |
| R-stavki (zastarelo) | R36, R37, R38 |
| NFPA 704 (diamant ognja) | |
| Plamenišče | Non-flammable |
| NIOSH (ZDA varnostne meje): | |
PEL (Dopustno) |
TWA 15 mg/m3 (fume)[4] |
REL (Priporočeno) |
None designated[4] |
IDLH (Takojšnja nevarnost) |
750 mg/m3 (fume)[4] |
| Sklici infopolja | |
Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku. Je tipičen bazotvoren oksid. Uporablja se ga da kot sredstvo za nevtralizacijo želodčne kisline (antacid) in v nekaterih industrijskih procesih predvsem kot žarovzdržen material za orodje, saj je temperaturno zelo odporen (tališče ima pri 2800 stopinjah celzija).
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Taurian, O.E.; Springborg, M.; Christensen, N.E. (1985). »Self-consistent electronic structures of MgO and SrO« (PDF). Solid State Communications. 55 (4): 351–5. Bibcode:1985SSCom..55..351T. doi:10.1016/0038-1098(85)90622-2. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. marca 2016. Pridobljeno 31. marca 2014.
- ↑ Application of magnesium compounds to insulating heat-conductive fillers. konoshima.co.jp
- 1 2 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles (6 izd.). Houghton Mifflin Company. str. A22. ISBN 0-618-94690-X.
- 1 2 3 NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. »#0374«. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |