Magnezijev oksid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Magnezijev oksid
Magnesium oxide.jpg
NaCl polyhedra.png
IUPAC-ime magnezijev oksid
Druga imena magnezija
periklaz
Identifikatorji
Številka CAS 1309-48-4
PubChem 14792
RTECS število OM3850000
Oznaka ATC A02AA02,A06AD02, A12CC10
Lastnosti
Molekulska formula MgO
Molekulska masa 40,3044 g/mol
Videz bel prašek
Vonj brez vonja
Gostota 3,58 g/cm³
Tališče

2852 °C, 3125 K, 5166 °F

Vrelišče

3600 °C, 3873 K, 6512 °F

Topnost (voda) 0.0086 g/100 mL (30 °C)
Topnost topen v kislini in amonijaku
netopen v alkoholu
Kislost (pKa) 10,3
Prepovedani pas 7,8 eV[1]
Toplotna prevodnost 45–60 W·m−1·K−1[2]
Lomni količnik (nD) 1,736
Struktura
Kristalna struktura halit (kubična), cF8
Prostorska skupina Fm3m, No. 225
Koordinacijska
geometrija
oktaedrična (Mg2+); oktaedrična (O2–)
Termokemija
Standardna tvorbena
entalpija
ΔfHo298
−602 kJ·mol−1[3]
Standardna molarna
entropija
So298
27 J·mol−1·K−1[3]
Nevarnosti
Varnostni list ICSC 0504
Glavne nevarnosti vročica zaradi kovinskih hlapov, dražilno
NFPA 704
NFPA 704.svg
0
1
0
 
R-stavki R36, R37, R38
Plamenišče nevnetljiv
Sorodne snovi
Drugi anioni magnezijev sulfid
Drugi kationi berilijev oksid
kalcijev oksid
stroncijev oksid
barijev oksid
Sorodne snovi magnezijev hidroksid
magnezijev nitrid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku. Je tipičen bazotvoren oksid. Uporablja se ga da kot sredstvo za nevtralizacijo želodčne kisline (antacid) in v nekaterih industrijskih procesih predvsem kot žarovzdržen material za orodje, saj je temperaturno zelo odporen (tališče ima pri 2800 stopinjah celzija).

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Taurian, O.E.; Springborg, M.; Christensen, N.E. (1985). "Self-consistent electronic structures of MgO and SrO" (PDF). Solid State Communications 55 (4): 351–5. Bibcode:1985SSCom..55..351T. doi:10.1016/0038-1098(85)90622-2. 
  2. ^ Application of magnesium compounds to insulating heat-conductive fillers. konoshima.co.jp
  3. ^ 3,0 3,1 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles (6th izd.). Houghton Mifflin Company. str. A22. ISBN 0-618-94690-X. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]