Pojdi na vsebino

Prepovedani pas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prepovedani pas je energijski pas v območju od vrha valenčnega pasu do začetka prevodnega pasu. To je pas v katerem ni energetskih stanj elektronov in nobenega elektrona. Prepovedani pas se nahaja v izolatorjih in polprevodnikih. Prevodniki nimajo prepovedanega pasu, ker se valenčni in prevodni pas delno prekrivata. Velikost prepovedanega pasu običajno navajamo v elektronvoltih (oznaka eV). To je energija, ki jo potrebuje elektron, da se osvobodi in postane prosto se gibajoč nosilec naboja v kristalni mreži.

Prepovedani pas v polprevodnikih

[uredi | uredi kodo]
Struktura pasov v polprevodniku.

V polprevodnikih in izolatorjih so elektroni samo v nekaterih pasovih. Iz teh pasov lahko preskočijo v drugi pas. Za preskok iz enega v drugi pas (npr. iz valenčnega pasu v prevodni pas) potrebujejo energijo. Energijo lahko dobijo z absorpcijo fonona ali fotona. Med valenčnim in prevodnim pasom je prepovedani pas ali energijska vrzel v kateri se ne more biti nobenega elektrona.

Način ločevanja med polprevodniki in izolatorji je stvar dogovora. Polprevodniki so snovi, ki imajo zelo ozek prepovedani pas.

Vrste prehodov iz valenčnega v prevodni pas

[uredi | uredi kodo]

Neposredni prehod

[uredi | uredi kodo]
Poenostavljen prikaz neposrednega prehoda v prevodni pas.

Kadar je v diagramu najmanjša vrednost prevodnega pasu neposredno nad največjo vrednostjo valenčnega pasu pravimo, da je prehod iz valenčnega v prevodni pas neposreden. Za prehod ni potrebna sprememba gibalne količine in zaradi tega ni potreben še tretji delec, tako kot pri posrednem prehodu. Primer: svetleča dioda.

Posredni prehod

[uredi | uredi kodo]
Poenostavljen prikaz posrednega prehoda v prevodni pas.

Pri posrednem prehodu v diagramu najmanjša vrednost prevodnega pasu ni neposredno nad največjo vrednostjo valenčnega pasu, ampak je premaknjena. V tem primeru pravimo, da je prehod iz valenčnega v prevodni pas posreden. Za takšen prehod je potreben dodatni kvaziimpuls. Pri prehodu elektrona razen fotona sodeluje še fonon, ki nastane ali pa se uniči. Primer: silicij.

Pregled širine prepovedanih pasov

[uredi | uredi kodo]

V preglednici so podane vrednosti širine prepovedanega pasu za nekatere snovi:

Širine prepovedanih pasov
Material vrsta energija v eV
0 K300 K
elementi
C (diamant)posredni5,45,46–6,4
Siposredni1,171,12
Geposredni0,750,67
Seneposredni1,74
spojine iz skupine IV
SiC 3Cposredni2,36
SiC 4Hposredni3,28
SiC 6Hposredni3,03
spojine iz skupin III in V
InPneposredni1,421,27
InAsneposredni0,430,355
InSbneposredni0,230,17
InNneposredni0,7
InxGa1-xN neposredni0,7–3,37
GaNneposredni3,37
GaP 3Cposredni2,26
GaSbneposredni0,810,69
GaAsneposredni1,521,42
AlxGa1-xAs x<0,4 neposredni,
x>0,4 posredni
1,42–2,16
AlAsposredni2,16
AlSbposredni1,651,58
AlNneposredni6,2
spojine iz skupin II in VI
TiO23,033,2
ZnOneposredni3,4363,37
ZnS3,56
ZnSeneposredni2,70
CdS2,42
CdSe1,74
CdTe1,45

Temperaturna odvisnost širine prepovedanega pasu

[uredi | uredi kodo]

Z rastočo temperaturo se manjša širina prepovedanega pasu. Največja je pri absolutni ničli, potem se naprej manjšakvadratno, nato linearno.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]