Barijev oksid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Barijev oksid
NaCl polyhedra.png
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.013.753
RTECS število
  • CQ9800000
Lastnosti
BaO
Molska masa 153.326 g/mol
Videz bela trdna snov
Gostota 5.72 g/cm3, trden
Tališče 1923 °C
Vrelišče ~2000 °C
3.48 g/100 mL (20 °C)
90.8 g/100 mL (100 °C)
Topnost topen v etanolu, redči mineralne kisline in alkalije; netopen v acetonu in amoniaku
Struktura
Kristalna struktura kubična, cF8
Prostorska skupina Fm3m, No. 225
Koordinacijska
geometrija
oktaedrični
Termokemija
Standardna molarna
entropija
So298
70 J·mol−1·K−1[1]
−582 kJ·mol−1[1]
Nevarnosti
škodljiv (Xn)
R-stavki (zastarelo) Predloga:R20/22
S-stavki (zastarelo) (S2), S28
NFPA 704 (diamant ognja)
Flammability code 0: Will not burn. E.g. waterHealth code 3: Short exposure could cause serious temporary or residual injury. E.g. chlorine gasReactivity code 2: Undergoes violent chemical change at elevated temperatures and pressures, reacts violently with water, or may form explosive mixtures with water. E.g. white phosphorusSpecial hazards (white): no codeNFPA 704 four-colored diamond
0
3
2
Plamenišče negorljiv
Sorodne snovi
Drugi anioni barijev hidroksid
barijev peroksid
Drugi kationi kalcijev oksid
stroncijev oksid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.[2]

2Ba + O2 → 2BaO
BaCO3 → BaO + CO2

V reakciji z vodo, barijev oksid tvori barijev hidroksid.

BaO + H2O → Ba(OH)2

Zelo hitro oksidira do BaO1+x z nastankom iona peroksida. Popolna peroksidacija BaO v BaO2 se pojavi pri zmernih temperaturah, pri visokih temperaturah pa se poveča entropija molekule O2, zato BaO2 razpade na O2 in BaO pri 1175 K.[3]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Barijev oksid se uporablja kot premaz za vroče katode (npr. v katodnih ceveh). Nadomešča tudi svinčev (II) oksid pri proizvodnji nekaterih vrst stekla (npr. optična stekla). Barijev oksid se uporablja tudi kot katalizator pri reakciji etilen oksida in alkoholov, ki poteka med 150 in 200 °C.[4]

Sestava[uredi | uredi kodo]

Barijev oksid nastane s segrevanjem barijevega karbonata s koksom, sajami ali katranom. Prav tako lahko nastane na podlagi termičnega razkroja barijevega nitrata.[5]

Varnostna vprašanja[uredi | uredi kodo]

Barijev oksid je dražljiv. V primeru, da pridemo v kontakt z barijevim oksidom, preko kože, oči ali vdihovanja, povzroči bolečino in rdečino. Nevaren je tudi v primeru zaužitja, saj lahko povzroči slabost, drisko, mišično paralizo, srčno aritmijo ter v skrajnih primerih smrt. Zato je potrebno v primeru zaužitja takoj poiskati zdravniško pomoč.

Barijevega oksida ni dovoljeno odlagati v okolje, saj je škodljiv za vodne organizme.[6]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles (6 izd.). Houghton Mifflin Company. ISBN 0-618-94690-X.
  2. "Compounds of barium: barium (II) oxide". Web Elements. The University of Sheffield. 2007-01-26. http://www.webelements.com/webelements/compounds/text/Ba/Ba1O1-1304285.html. Retrieved 2007-02-22.
  3. S.C. Middleburgh, K.P.D. Lagerlof, R.W. Grimes - Accommodation of Excess Oxygen in Group II Oxides http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1551-2916.2012.05452.x/pdf
  4. Nield, Gerald; Washecheck, Paul; Yang, Kang (05-04). "United States Patent 4210764". http://www.freepatentsonline.com/4210764.html. Retrieved 2007-02-20.
  5. Pradyot Patnaik (2002). Handbook of Inorganic Chemicals. London : McGraw-Hill. ISBN 0-07-049439-8.
  6. "Barium Oxide (ICSC)". IPCS. October 1999. Archived from the original on 26 February 2007. http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0778.htm. Retrieved 2007-02-19

Glej tudi[uredi | uredi kodo]