Barijev oksid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Barijev oksid
NaCl polyhedra.png
Identifikatorji
Številka CAS 1304-28-5
PubChem 62393
RTECS število CQ9800000
SMILES
InChI
ChemSpider 56180
Lastnosti
Molekulska formula BaO
Molekulska masa 153.326 g/mol
Videz bela trdna snov
Gostota 5.72 g/cm3, trden
Tališče

1923 °C

Vrelišče

~2000 °C

Topnost (voda) 3.48 g/100 mL (20 °C)
90.8 g/100 mL (100 °C)
Topnost topen v etanolu, redči mineralne kisline in alkalije; netopen v acetonu in amoniaku
Struktura
Kristalna struktura kubična, cF8
Prostorska skupina Fm3m, No. 225
Koordinacijska
geometrija
oktaedrični
Termokemija
Standardna tvorbena
entalpija
ΔfHo298
−582 kJ·mol−1[1]
Standardna molarna
entropija
So298
70 J·mol−1·K−1[1]
Nevarnosti
EU klasifikacija škodljiv (Xn)
EU Index 056-002-00-7
NFPA 704
NFPA 704.svg
0
3
2
 
R-stavki Predloga:R20/22
S-stavki (S2), S28
Plamenišče negorljiv
Sorodne snovi
Drugi anioni barijev hidroksid
barijev peroksid
Drugi kationi kalcijev oksid
stroncijev oksid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.[2]

2Ba + O2 → 2BaO
BaCO3 → BaO + CO2

V reakciji z vodo, barijev oksid tvori barijev hidroksid.

BaO + H2O → Ba(OH)2

Zelo hitro oksidira do BaO1+x z nastankom iona peroksida. Popolna peroksidacija BaO v BaO2 se pojavi pri zmernih temperaturah, pri visokih temperaturah pa se poveča entropija molekule O2, zato BaO2 razpade na O2 in BaO pri 1175 K.[3]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Barijev oksid se uporablja kot premaz za vroče katode (npr. v katodnih ceveh). Nadomešča tudi svinčev (II) oksid pri proizvodnji nekaterih vrst stekla (npr. optična stekla). Barijev oksid se uporablja tudi kot katalizator pri reakciji etilen oksida in alkoholov, ki poteka med 150 in 200 °C.[4]

Sestava[uredi | uredi kodo]

Barijev oksid nastane s segrevanjem barijevega karbonata s koksom, sajami ali katranom. Prav tako lahko nastane na podlagi termičnega razkroja barijevega nitrata.[5]

Varnostna vprašanja[uredi | uredi kodo]

Barijev oksid je dražljiv. V primeru, da pridemo v kontakt z barijevim oksidom, preko kože, oči ali vdihovanja, povzroči bolečino in rdečino. Nevaren je tudi v primeru zaužitja, saj lahko povzroči slabost, drisko, mišično paralizo, srčno aritmijo ter v skrajnih primerih smrt. Zato je potrebno v primeru zaužitja takoj poiskati zdravniško pomoč.

Barijevega oksida ni dovoljeno odlagati v okolje, saj je škodljiv za vodne organizme.[6]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Zumdahl, Steven S. (2009). Chemical Principles 6th Ed. Houghton Mifflin Company. ISBN 0-618-94690-X. 
  2. ^ "Compounds of barium: barium (II) oxide". Web Elements. The University of Sheffield. 2007-01-26. http://www.webelements.com/webelements/compounds/text/Ba/Ba1O1-1304285.html. Retrieved 2007-02-22.
  3. ^ S.C. Middleburgh, K.P.D. Lagerlof, R.W. Grimes - Accommodation of Excess Oxygen in Group II Oxides http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1551-2916.2012.05452.x/pdf
  4. ^ Nield, Gerald; Washecheck, Paul; Yang, Kang (05-04). "United States Patent 4210764". http://www.freepatentsonline.com/4210764.html. Retrieved 2007-02-20.
  5. ^ Pradyot Patnaik. Handbook of Inorganic Chemicals. McGraw-Hill, 2002, ISBN 0-07-049439-8
  6. ^ "Barium Oxide (ICSC)". IPCS. October 1999. Archived from the original on 26 February 2007. http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0778.htm. Retrieved 2007-02-19

Glej tudi[uredi | uredi kodo]