Trdnina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Enokristalinska oblika trdninskega insulina

Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi (atomi, molekule) so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri segrevanju se trdnina spremeni v kapljevino. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer jod in suhi led (ogljikov dioksid), pa neposredno preide v plin. Ta pojav imenujemo sublimacija.

Klasifikacija trdne snovi - glede na geometrijsko pravilnost mreže:

  1. amorfne snovi - samo red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.
  2. kristali - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega, vzorčna celica se ponavlja tudi na velikih razdaljah. Vedno pa so prisotna odstopanja od pravilnosti t.im. defekti[1][2][3] , ki so lahko:
    • točkovni (0-D)
    • linijski (1-D)
    • površinski (2-D)
    • prostorninski (3-D)[4][5]



  1. ^ "Iowa State University of Science and Technology". 
  2. ^ "The University of Virginia". 
  3. ^ "Materials Science & Engineering at UC Berkeley". 
  4. ^ "National Programme on Technology Enhanced Learning (NPTEL), India". 
  5. ^ "he University of Tennessee, Knoxville".