Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina

Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi (atomi, molekule) so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri segrevanju se trdnina spremeni v kapljevino. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer jod in suhi led (ogljikov dioksid), pa neposredno preide v plin. Ta pojav imenujemo sublimacija.

Klasifikacija trdne snovi – glede na geometrijsko pravilnost mreže:

1. amorfne snovi – red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.
2. kristali – vsebujejo red kratkega in dolgega dosega, vzorčna celica se ponavlja tudi na velikih razdaljah. Vedno pa so prisotna odstopanja od pravilnosti t.i. defekti, ki so lahko:
   • točkovni (0-D)
   • linijski (1-D)
   • površinski (2-D)
   • prostorninski (3-D)