Dubnij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dubnij, 105Db
Dubnij
IzgovarjavaIPA: [ˈdʊbnij]
Masno število[268]
Dubnij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Ta

Db

(Upe)
raderfordijdubnijseaborgij
Vrstno število (Z)105
Skupinaskupina 5
Periodaperioda 7
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Rn] 5f14 6d3 7s2[1]
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 32, 11, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPsolid (predvideno)[2]
Gostota (blizu s.t.)21,6 g/cm3 (predvideno)[3][4]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja(+3), (+4), +5[1][5] (v oklepajih: napoved)
Ionizacijske energije
  • 1.: 665 kJ/mol
  • 2.: 1547 kJ/mol
  • 3.: 2378 kJ/mol
  • (več) (vse vendar najprej ocenjene)[1]
Atomski polmerempirično: 139 pm (ocenjeno)[1]
Kovalentni polmer149 pm (ocenjeno)[6]
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviumetno
Kristalna strukturatelesno centrirana kubična (tck) (predvideno)[2]
Body-centered cubic kristalna struktura za dubnij
Številka CAS53850-35-4
Zgodovina
Poimenovanjepo Dubna, Rusija, Zvezni institut za nuklearne raziskave
Odkritjeneodvisno Lawrence Berkeley Laboratory in Zvezni institut za nuklearne raziskave (1970)
Najpomembnejši izotopi dubnija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
262Db sint. 34 s[7][8] 67% α 258Lr
33% SF
263Db sint. 27 s[8] 56% SF
41% α 259Lr
3% ε 263mRf
266Db sint. 20 min[8] SF
ε? 266Rf
267Db sint. 1,2 h[8] SF
ε? 267Rf
268Db sint. 28 h[8] SF
ε? 268Rf
α[9] 264Lr
270Db sint. 15 h[10] 17% SF
83% α 266Lr
ε? 270Rf
Kategorija Kategorija: Dubnij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Dubnij je sinteti;nikemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Db in atomsko število 105. Dubnium je zelo radioaktiven: najstabilnejši znani izotop, dubnij-268, ima razpolovno dobo približno 28 ur. To močno omejuje razširjene raziskave elementa. Dubnij se na Zemlji ne pojavlja naravno in se proizvaja umetno. Sovjetski zvezni inštitut za jedrske raziskave (JINR) je kot prvi javil odkritje elementa leta 1968, ameriški laboratorij Lawrence Berkeley je odkritje leta 1970 potrdil. Obe skupini sta predlagali za novi element svoja imena in jih uporabili brez uradne odobritve. Dolgoletni spor je leta 1993 razrešila uradna preiskava zahtev za odkritje s strani delovne skupine Transfermium, ki sta jo ustanovili Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Mednarodna zveza za čisto in uporabno fiziko. Zasluge za odkritje si odtlej uradno delita obe ekipi. Element je bil uradno poimenovan dubnij leta 1997 po mestu Dubna, kjer je JINR doma. Teoretične raziskave določajo, da je dubnij član skupine 5 v seriji 6d prehodnih kovin in ga postavlja pod vanadij, niobij in tantal. Dubnij bi moral večino lastnosti, kot je njegova valentna elektronska konfiguracija in ima prevladujoče oksidacijsko stanje +5, deliti z drugimi elementi skupine 5, z nekaj nepravilnostmi zaradi relativističnih učinkov. Omejena preiskava kemije dubnija je to potrdila. Poskusi kemije v raztopini so pokazali, da se dubnij pogosto vede bolj kot niobij kot tantal, kar ruši periodične trende.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Hoffman, D. C.; Lee, D. M.; Pershina, V. (2006). "Transactinides and the future elements". V Morss, L.R.; Edelstein, N. M.; Fuger, Jean (ur.). The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3rd izd.). Springer Science+Business Media. str. 1652–1752. ISBN 978-1-4020-3555-5.
  2. 2,0 2,1 Östlin, A.; Vitos, L. (2011). "First-principles calculation of the structural stability of 6d transition metals". Physical Review B. 84 (11). Bibcode:2011PhRvB..84k3104O. doi:10.1103/PhysRevB.84.113104.
  3. Gyanchandani, Jyoti; Sikka, S. K. (10 May 2011). "Physical properties of the 6 d -series elements from density functional theory: Close similarity to lighter transition metals". Physical Review B. 83 (17): 172101. doi:10.1103/PhysRevB.83.172101.
  4. Kratz; Lieser (2013). Nuclear and Radiochemistry: Fundamentals and Applications (3rd izd.). str. 631.
  5. Fricke, Burkhard (1975). "Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties". Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno dne 4 October 2013.
  6. "Dubnium". Royal Chemical Society. Pridobljeno dne October 9, 2017.
  7. Münzenberg, G.; Gupta, M. (2011). "Production and Identification of Transactinide Elements". Handbook of Nuclear Chemistry. Springer. str. 877. doi:10.1007/978-1-4419-0720-2_19.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 "Six New Isotopes of the Superheavy Elements Discovered". Berkeley Lab. 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne May 5, 2014. Pridobljeno dne October 9, 2017.
  9. http://flerovlab.jinr.ru/index.php/2020/12/25/she-factory-first-experiment/
  10. Oganessian, Yu. Ts.; Abdullin, F. Sh.; Bailey, P. D.; et al. (2010). "Synthesis of a New Element with Atomic Number Z=117". Physical Review Letters. American Physical Society. 104 (142502). Bibcode:2010PhRvL.104n2502O. doi:10.1103/PhysRevLett.104.142502. PMID 20481935. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne October 18, 2016.