Pojdi na vsebino

Polonij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Polonij, 84Po
Polonij
IzgovarjavaIPA: [polónij]
Alotropiα, β
Videzsrebrnkast
Masno število[209]
Polonij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Te

Po

Lv
bizmutpolonijastat
Vrstno število (Z)84
Skupinaskupina 16 (halkogeni)
Periodaperioda 6
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p4
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 18, 6
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče254 °C
Vrelišče962 °C
Gostota (blizu s.t.)alfa: 9,196 g/cm3
beta: 9,398 g/cm3
Talilna toplotaca, 13 kJ/mol
Izparilna toplota102,91 kJ/mol
Toplotna kapaciteta26,4 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 573 730 963
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−2, +2, +4, +5,[1] +6 (amfoterni oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,0
Ionizacijske energije
  • 1.: 812,1 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 168 pm
Kovalentni polmer140±4 pm
Van der Waalsov polmer197 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte polonija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviiz razpada
Kristalna strukturakubična
Cubic kristalna struktura za polonij

&alfa;-Po
Kristalna strukturaromboedrična
Rhombohedral crystal structure for polonij

β-Po
Temperaturni raztezek23,5 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost20 W/(m⋅K) (?)
Električna upornostα: 0,40 µΩ⋅m (pri 0 °C)
Magnetna ureditevnemagnetni
Številka CAS7440-08-6
Zgodovina
Poimenovanjeafter Polonia, Latinsko ime za Poljsko, domovino Marie Curie
OdkritjePierre in Marie Curie (1898)
Prva izolacijaWilly Marckwald (1902)
Najpomembnejši izotopi polonija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
208Po sint. 2,898 let α 204Pb
β+ 208Bi
209Po sint. 125,2 let[2] α 205Pb
β+ 209Bi
210Po sled 138,376 d α 206Pb
Kategorija Kategorija: Polonij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie. Poimenovan je po domovini Marie Curie, Poljski. Je kovina srebrno-bele barve.

O elementu

[uredi | uredi kodo]

Nahajališče

[uredi | uredi kodo]

Polonij se nahaja v uranovi smolni svetlici kot radioaktiven produkt uranove razpadne verige, v torijevih in uranovih mineralih kot produkt radioaktivnega razpada.

Pridobivanje

[uredi | uredi kodo]

Prvotno je bil izoliran iz uranove rude uraninit oz. uranove svetice, a je zaradi kratkih razpolovnih časov težko najti rude z večjo vsebnostjo polonija. Leta 1934 je bilo ugotovljeno, da lahko z obsevanjem bizmuta z nevtroni sprožimo jedrske reakcije, ki rezultirajo v polonijevih izotopih, kar dosežemo z uporabo namenskih reaktorjev z visokim nevtronskim fluksom. Svetovno letno proizvodnjo se ocenjuje na približno 100 gramov.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Uporabljajo ga predvsem v fiziki kot izvor delcev alfa, v kombinaciji z berilijem pa tudi kot nevtronski vir. 210Po je čisti sevalec alfa, kar pomeni, da je doseg njegovega sevanja izredno majhen, vsled tega in njegovega kratkega razpolovnega časa pa se 210Po greje, kar s pridom uporabljajo kot izvor toplote na medplanetarnih sondah.

Izotopska sestava

[uredi | uredi kodo]

Vsi izotopi polonija so nestabilni, zaradi česar radioaktivno razpadajo. Znanih je 42 izotopov z razpadnimi časi od mikrosekund do več sto let.

Najpogostejši izotopi polonija
izotop razpolovni čas (t1/2) razpad
208Po 2.898 let α, β+
209Po 125.2 let α, β+
210Po 138.376 dni α

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Thayer, John S. (2010). »Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements«. Relativistic Methods for Chemists. Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics. 10: 78. doi:10.1007/978-1-4020-9975-5_2. ISBN 978-1-4020-9974-8.
  2. Boutin, Chad. »Polonium's Most Stable Isotope Gets Revised Half-Life Measurement«. nist.gov. NIST Tech Beat. Pridobljeno 9. septembra 2014.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

http://www.chemsoc.org/viselements/pages/data/polonium_data.html